English

Visokošolski strokovni študij - 2. letnik - Telekomunikacije

predavateljpredmetsemesterskupaj ur
zimskipoletni
pvlvpvlvpvlv
Obvezni predmeti
Elektronika 32----4530-
Osnove telekomunikacij 32----4530-
Vezja in signali32----4530-
Izbrana poglavja in matematike22----3030-
Logična vezja in strukture 2-----30--
Logična vezja in strukture-2-----30-
Pisno in ustno poročanje-2-----30-
Digitalna obdelava signalov---3-245-30
Gradniki telekomunikacijskih sistemov---3-245-30
Komunikacijska omrežja in storitve---311451515
Prenosne poti ---32-4530-
Matematični praktikum----12-1530
Poročanje v angleščini ----2--30-

pdf natisni v PDF



Kandidat, ki kon?a program smeri Telekomunikacije na visokem strokovnem študiju Elektrotehnike je usposobljen za na?rtovanje, nadzor in vodenje telekomunikacijskih sistemov, njihovo trženje in vzdrževanje.

Poleg temeljnih znanj fizikalnih, elektri?nih in matemati?nih osnov telekomunikacij pridobi študent sistemska znanja s podro?ja telekomunikacijskih in ra?unalniskih omrezij, komunikacijskih naprav, digitalnih komunikacij, digitalne obdelave signalov, prenosa signalov in prenosnih poti. Pri študiju je mo?an povdarek na prakti?nih znanjih in sistemskem pristopu, zato je vklju?eno spoznavanje s splošnimi ra?unalniskimi orodji in orodji za ra?unalnisko podprto na?rtovanje, realizacijo in vzdrževanje telekomunikacijskih sistemov. Študij vsebuje tudi osnovna znanja ra?unalniškega programiranja s poudarkom na sistemski programski opremi in programiranju sistemov, ki delujejo v realnem ?asu. Svojo ožjo usmeritev si izbere študent s pomo?jo izbirnih predmetov, ki so glede na osnovne usmeritve grupirani v tri skupine.

Poleg ozko strokovnih znanj pridobi študent tudi nekaj usmerjenih humanisti?nih znanj, ki pripomorejo k formiranju njegove osebnosti in s tem po kon?anem študiju olajsajo njegovo hitro in u?inkovito vklju?evanje v realno delovneo okolje.

Predavanja in vaje na smeri niso organizirana v klasi?nem smislu kot na visokošolskem študiju, temve? je možna organizacija v obliki strnjenih kurzov, predvsem, kadar so predavatelji povabljeni iz industrije. V tem primeru tedenska delitev ur na predavanja in vaje govori le o skupnem fondu ur in približnem razmerju med avditornim in prakti?nim na?inom dela. Vsebina se pri vseh predmetih podaja iz inžinirskega in prakti?no uporabnega vidika z velikim številom uporabnih zgledov.