Pravila

V skladu z določili veljavne zakonodaje in statuta Univerze v Ljubljani je senat Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na redni seji dne 4. 4. 2002 sprejel

PRAVILA O DOKTORSKIH DISERTACIJAH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Pravila podrobneje določajo izobraževanje za pridobitev doktorskega naslova na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FE), pogoje za prijavo teme doktorske disertacije, postopek za oddajo doktorske disertacije, način zagovora in objave rezultatov doktorske disertacije ter postopek za odvzem doktorata znanosti.

2. člen
FE je matična univerzitetna ustanova, ki organizira izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti na področju elektrotehnike.

3. člen
Doktorat znanosti pridobi:

kandidat, ki ima naslov magistra znanosti in izdela ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo,

kandidat, ki si z nadpovprečnim uspehom na podiplomskem študiju pridobi pravico do neposrednega prehoda na doktorski študij in izdela ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo.

V neposredni doktorski študij se lahko vključi študent po prvem letu magistrskega študija, če izpolnjuje naslednje pogoje:

izpolnjuje pogoje za vpis v naslednji letnik,

opravlja vse izpite z ocenami odlično (10) ali prav dobro (9); odličnih ocen mora imeti več kot polovico,

je uspešen pri raziskovalnem delu. Rezultate svojega dela mora izkazati z avtorstvom ali s soavtorstvom vsaj enega članka, sprejetega v reviji s faktorjem vpliva po SCI ali s seznama revij, ki ga je potrdil senat FE, ali z vloženim patentom s področja elektrotehnike,

ima priporočilo in predlog mentorja za neposreden doktorski študij.

Predlog mentorja za neposreden prehod na doktorski študij potrdi senat FE. Pred sprejemom teme za doktorsko disertacijo mora kandidat opraviti vse obveznosti magistrskega študija, razen magistrskega dela.

Če je kandidat pridobil naslov magistra v tujini, mora biti diploma nostrificirana, preden se prične postopek za pridobitev doktorata, razen če z meddržavnimi sporazumi oz. pogodbami ni drugače določeno.

II. PRIJAVA DOKTORSKE DISERTACIJE

4. člen
Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, predloži študijskemu sektorju prijavo teme doktorske disertacije.

5. člen
Prijava teme doktorske disertacije je napisana v slovenskem jeziku; predloži se v 8 izvodih. Kandidat sme v njej predlagati tudi mentorja.

Prijava doktorske disertacije obsega:

vlogo, s katero kandidat zaprosi za oceno primernosti teme doktorske disertacije; v vlogi mora biti naveden tudi naslov predlagane teme doktorske disertacije.

Vlogi so priloženi:

predlog teme doktorske disertacije v obliki, ki je opredeljena v 6. členu teh pravil,
bibliografija,

diploma o končanem izobraževanju za pridobitev univerzitetne izobrazbe in
diploma magisterija, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih podiplomskega študija, če ima kandidat odobren neposredni doktorski študij,

če je kandidat pridobil visoko izobrazbo ali naslov magistra v tujini, predloži tudi potrdilo o nostrifikaciji in

življenjepis s poudarkom na kandidatovem razvoju na znanstvenem področju.

Če senat FE imenuje v komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije uglednega tujega strokovnjaka, oziroma je dal takšen predlog že kandidat, mora prijavo dopolniti še z dvema izvodoma v angleškem jeziku.

6. člen
Predlog doktorske disertacije obsega:

naslov, ki sme imeti vključno s presledki največ 125 znakov,

opis ožjega znanstvenega področja, na katerega se nanašajo pričakovani izvirni prispevki doktorske disertacije in opis problematike,

jasno utemeljitev pričakovanih prispevkov k znanosti,

opis metodologije, ki jo bo kandidat uporabil pri izdelavi doktorske disertacije in

spisek izbrane literature.

III. ZAČETEK POSTOPKA

7. člen
Prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost oceni, ali je prijava popolna in v skladu s pravili za pridobitev doktorata znanosti na FE. Če prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ugotovi, da kandidatova vloga ni popolna, obvesti kandidata, do kdaj mora vlogo dopolniti. Če kandidat tega ne stori v predpisanem roku, se vlogo zavrne.

IV. POTRDITEV TEME DOKTORSKE DISERTACIJE

8. člen
Primernost teme oceni komisija, ki ima najmanj tri člane. V komisijo so lahko imenovani univerzitetni učitelji ali znanstveni delavci.
Predlog za člane komisije pripravi komisija za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij v sodelovanju s katedro, ki je matična za področje teme, in mentorjem, če ga je kandidat že predlagal.

9. člen
Predlog komisije za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij potrdi senat FE in imenuje člane ter predsednika komisije za oceno teme.

10. člen
Vsak član komisije odgovori na obrazcu (obr. 5) na naslednja vprašanja:

ali predlagana tema doktorske disertacije sodi na področje elektrotehniških znanosti,

ali je razvidna izhodiščna problematika, ki jo namerava kandidat obravnavati v disertaciji, ali je predložena tema lahko predmet znanstvene obravnave in ali daje kandidatu dovolj možnosti za izvirne prispevke k ožjemu znanstvenemu področju,

ali so predlagane metode raziskovanja ustrezne,

ali naslov disertacije ustreza predvideni vsebini,

ali ima kandidat primerno sposobnost za raziskovalno delo na področju predlagane disertacije,
če ima kandidat visoko izobrazbo s področja, ki ni elektrotehnika, morajo člani komisije oceniti, ali ima kandidat zadovoljivo predznanje,

ali je navedena najpomembnejša literatura s področja, ki ga namerava kandidat raziskovati v svoji disertaciji,

ali ocenjuje predlagano temo doktorske disertacije pozitivno, negativno

ali zahteva popravo predloga (negativno oceno ali zahtevo za popravo predloga mora tudi obrazložiti).

Poleg tega predlaga kandidatovega mentorja (v izjemnih primerih tudi somentorja).

Obrazec odda predsedniku komisije, ki koordinira delo članov in napiše končno poročilo.

Obrazci vseh članov komisije morajo biti priloženi h končnemu poročilu.

Pred oddajo končnega poročila komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije kandidat javno predstavi predlagano temo doktorske disertacije. Javno predstavitev organizira pristojna katedra. Če je v komisiji za oceno primernosti zunanji član, ga lahko na javni predstavitvi nadomesti drug član. Oceno predstavitve se vključi v končno oceno primernosti teme doktorske disertacije.

Člani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. To lahko storijo le enkrat, kandidat pa mora odgovoriti nanje v enem mesecu. Tudi če kandidat nanje ne odgovori, komisija napiše poročilo.

Člani komisije napišejo poročilo najkasneje v dveh mesecih po imenovanju. Če so predlagali izboljšanje teme doktorske disertacije, se rok lahko podaljša, vendar največ za en mesec.

11. člen
Pisno poročilo komisije je napisano v slovenskem jeziku in vsebuje:

naslov predlagane teme doktorske disertacije s pripisom »ocena primernosti teme doktorske disertacije«,

kratek prikaz problematike,

oceno raziskanosti področja in navedbo pričakovanih izvirnih prispevkov,

oceno javne predstavitve teme doktorske disertacije,

sklep z navedbo, ali je predlog teme doktorske disertacije ocenjen pozitivno ali negativno (negativno oceno je potrebno obrazložiti),

ime in priimek predlaganega mentorja, ki mora imeti naziv visokošolskega učitelja oz. znanstvenega delavca, ki mu ga je podelila Univerza v Ljubljani s področja teme doktorske disertacije,

datum in podpise vseh članov komisije.

12. člen
Na osnovi poročila komisije za oceno primernosti teme senat FE na naslednji seji odloči, ali se postopek nadaljuje ali ne. Lahko tudi odloči, da mora kandidat temo spremeniti, dopolniti prijavo, ali kako drugače upoštevati pripombe komisije za oceno primernosti teme. Pripombe mora kandidat upoštevati v roku enega meseca, rok za spremembe pa določi senat FE.

Kandidatov odgovor pregleda komisija za oceno primernosti teme in v roku enega meseca predloži pisno oceno popravkov, ki je dodatek k poročilu komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije. To oceno ponovno obravnava senat FE.

Pred sprejemom pozitivne ocene primernosti teme doktorske disertacije mora kandidat z odobrenim neposrednim prehodom na doktorski študij predložiti potrdilo o vseh opravljenih študijskih obveznostih magistrskega študija (razen magistrske naloge).

Če senat FE sprejme pozitivno oceno primernosti teme doktorske disertacije, se poročilo komisije za oceno primernosti teme, skupaj z dokazili, pošlje v odobritev senatu Univerze v Ljubljani.

Če senat sprejme negativno poročilo komisije za oceno primernosti teme, se postopek ustavi.

13. člen
Komisija za podiplomski študij Univerze v Ljubljani lahko od kandidata zahteva, da v določenem roku dopolni ali spremeni temo disertacije, od Fakultete za elektrotehniko pa, da v določenem roku predlaga drugega mentorja ali somentorja.
Senat Univerze v Ljubljani na podlagi poročila komisije za doktorski študij odloči o temi in če jo sprejme, imenuje mentorja (in somentorja).
Mentor (in somentor) dajeta kandidatu strokovne nasvete v zvezi z izdelavo doktorske disertacije ter skrbita za ustrezno znanstveno raven disertacije.

VI. DOKTORSKA DISERTACIJA

14. člen
Čas za izdelavo doktorske disertacije je največ štiri leta od dneva, ko je senat Univerze v Ljubljani sprejel temo.

K doktorski disertaciji je potrebno priložiti pisno soglasje mentorja in somentorja za oddajo dela. Soglasje je naslovljeno na senat FE.

Kandidat lahko predloži disertacijo v oceno tudi brez soglasja mentorja, vendar mora svojo odločitev pojasniti. Pojasnilo naslovi na senat FE.

Kandidat mora poleg doktorske disertacije predložiti tudi članek, v katerem je vsaj del rezultatov svojih raziskav objavil v reviji s faktorjem vpliva po SCI ali s seznama revij, ki ga je potrdil senat FE. Če članek še ni bil natisnjen v reviji, kandidat lahko predloži tipkopis s potrdilom o sprejemu članka v objavo.

V oceno je potrebno predložiti toliko izvodov nevezane doktorske disertacije in kopij člankov oz. tipkopisov, kolikor je članov komisije in jih oddati v študijski sektor.

Kandidat, ki iz opravičenih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku štirih let, lahko zaprosi za podaljšanje, o čemer odloči senat FE.

Če kandidat ni predložil doktorske disertacije pravočasno in pred iztekom roka ni zaprosil za podaljšanje roka, je odstopil od prijavljene teme.

15. člen
Doktorska disertacija je napisana v formatu A4 in je vezana. Na stran ima približno 35 vrstic. Na naslovni strani disertacije je na sredini na vrhu napisano "Univerza v Ljubljani" in pod tem "Fakulteta za elektrotehniko ", na sredini strani ime in priimek kandidata, pod njima "naslov doktorske disertacije" in pod njim "DOKTORSKA DISERTACIJA" ter spodaj na sredini "Ljubljana, letnica". Prva stran disertacije je enaka naslovnici, le da ima še navedbo mentorja.

Disertacija vsebuje povzetka v slovenskem in v angleškem jeziku v obsegu najmanj dveh strani, uvod, besedilo, sklep, navedbo prispevkov k znanosti, izjavo o avtorstvu disertacije, spisek navedene literature in kazalo. Za stilno in slovnično pravilnost jezika je odgovoren kandidat. Navajanje literature in spisek literature sta urejena po bibliotekarskih pravilih.

Doktorska disertacija je praviloma napisana v slovenskem jeziku.

Če je kandidat tuj državljan, ali če je somentor ali član komisije za oceno doktorske disertacije oziroma član komisije za zagovor doktorske disertacije ugleden tuj strokovnjak in je disertacija nastala v okviru mednarodnega znanstvenega sodelovanja, je lahko doktorska disertacija napisana v angleškem jeziku. V tem primeru mora imeti povzetek v slovenskem jeziku obseg vsaj 10 odstotkov celotnega besedila. Fakulteta ima pravico do javne objave povzetka.
Sestavni del vloge za pisanje doktorske disertacije v angleškem jeziku mora biti utemeljitev in soglasje mentorja.

16. člen
Doktorska disertacija mora vsebovati jasno določene samostojne in izvirne prispevke k znanosti. Objavljena dela, s katerimi je kandidat pridobil pravico za neposredni prehod na doktorski študij, so lahko smiselno vključena v doktorsko disertacijo.

Doktorska disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, če je v njem nedvoumno določen delež kandidata.

Za doktorsko disertacijo se lahko šteje tudi objavljeno znanstveno delo ali več takih del, ki pomenijo zaokroženo celoto.

V vseh naštetih primerih mora biti doktorska disertacija urejena v skladu z določili 15. člena teh pravil.

17. člen
Senat FE na predlog komisije za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij na prvi seji po oddaji nevezane disertacije imenuje komisijo za oceno doktorske disertacije, ki jo sestavljajo najmanj trije univerzitetni učitelji ali znanstveni delavci. En član komisije je praviloma univerzitetni učitelj z druge univerze (lahko iz tujine) oziroma z druge članice UL. Predsednik komisije je lahko le učitelj, ki je zapo-slen na FE, in ni mentor ali somentor. Mentor in somentor sta lahko le člana komisije za oceno doktorske disertacije. Senat FE lahko ob obravnavi predloga imenuje dodatne člane komisije.
V tem primeru mora kandidat predložiti ustrezno število dodatnih nevezanih izvodov disertacije.

Vsak član komisije v svojem pisnem mnenju oceni:

izvirnost prispevkov k znanosti;

skladnost ožjega področja izvirnih prispevkov s področjem iz predloga

doktorske disertacije;

upravičenost načina dokazovanja izvirnih prispevkov;

uporabljeno metodologijo;

stilno in slovnično pravilnost besedila;

izbor uporabljene literature;

disertacijo za pozitivno ali negativno.

Vsi člani komisije za oceno doktorske disertacije (tudi predsednik) izdelajo ločena pisna poročila in jih naslovijo na senat FE. Ovojnico z oznako "ZAUPNO" naslovijo na dekana, napišejo, za katerega kandidata je ocena in jo zapečatijo s podpisom preko zavihka zadnje strani. Za pravilnost postopka ocenjevanja doktorske disertacije in terminsko usklajevanje je odgovoren predsednik komisije.
Čas za izdelavo ocen je tri mesece od dneva imenovanja komisije.

18. člen
Ocena doktorske disertacije obsega:

naslov: "Ocena doktorske disertacije", ime in priimek kandidata, naslov doktorskega dela,

predstavitev strukture disertacije, vsebine posameznih poglavij, tehnične dovršenosti naloge, uporabljene metodologije, stilne in slovnične pravilnosti besedila in uporabljene literature;

analizo disertacije, v kateri komisija oceni predvsem izvirnost prispevkov in upravičenost načina njihovega dokazovanja, pa tudi skladnost ožjega področja prispevkov s področjem iz predloga doktorske disertacije. Pri tem morajo biti podrobno - po točkah - navedeni izvirni prispevki k znanosti;

sklepno ugotovitev, v kateri član komisije zapiše zaključno oceno disertacije (pozitivno ali negativno), kratko pojasnilo sklepa in naslov disertacije.

Ocene so praviloma napisane v slovenskem jeziku. Če je član komisije za oceno doktorske disertacije ugleden strokovnjak iz tujine, mora biti njegova ocena napisana v angleškem jeziku.

19. člen
Senat FE na osnovi predloženih poročil doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali jo vrne kandidatu, da jo spremeni in dopolni. Določi tudi rok za dopolnitev oziroma spremembo. Kandidat lahko doktorsko disertacijo popravi oziroma dopolni samo enkrat. Komisija za oceno doktorske disertacije jo ponovno pregleda in predloži senatu FE nova poročila. Če kandidat v postavljenem roku ne popravi disertacije, se jo zavrne, postopek za pridobitev doktorata pa ustavi.

20. člen
Senat FE imenuje komisijo za zagovor doktorske disertacije in predlaga dekanu, da v soglasju s kandidatom in komisijo za zagovor določi datum in kraj zagovora doktorske disertacije.

V komisiji za zagovor doktorske disertacije so praviloma dekan in člani komisije za oceno doktorske disertacije. Senat lahko v to komisijo imenuje tudi dodatne člane.

Naloga dekana kot predsednika komisije je, da skrbi za pravilnost postopka zagovora; v primeru odsotnosti ga lahko zamenja eden izmed prodekanov.

21. člen
Po sprejemu ocene doktorske disertacije kandidat predloži vezano delo komisiji za zagovor. Število izvodov je za tri večje od števila članov komisije. Predsednik komisije za oceno doktorske disertacije napiše povzetek ocen vseh članov komisije in ga odda v študijski sektor najmanj teden pred zagovorom disertacije.

22. člen
Določbe tega člena veljajo za vse komisije in odločitve, ki jih predvidevajo ta pravila.

Če visokošolski učitelj ali znanstveni delavec, ki ga je Senat FE imenoval v komisijo, v njej ne želi ali ne more sodelovati, o tem pisno obvesti dekana v roku 10. dni po prejemu pisnega obvestila o imenovanju.V tem primeru senat FE na naslednji seji imenuje novega člana komisije.
Če mnenje komisije oziroma katerega izmed članov ni dovolj jasno, lahko senat FE zahteva, da komisija poročilo dopolni; lahko pa komisijo tudi razširi z novimi člani. To lahko stori le enkrat.
Če senat FE zahteva samo dopolnitev poročila, komisija to stori do naslednje seje senata, če pa komisijo razširi z novimi člani, je rok za oddajo razširjenega oz. dopolnjenega poročila zopet tri mesece.
Če član komisije ne vrne zahtevane ocene v predpisanem roku in po opozorilu prodekana za znanstvenoraziskovalno dejavnost ne navede ustreznega opravičila, ga senat zamenja.

Če je mnenje komisije tudi po dopolnitvi nejasno, se odločanje odloži do naslednje seje senata FE, v tem času pa je ustrezna dokumentacija na vpogled vsem članom senata FE. Senat FE mora na naslednji redni seji sprejeti odločitev.

VII. ZAGOVOR DOKTORSKE DISERTACIJE

23. člen
Od sprejema doktorske disertacije do zagovora naj ne mine več kot en mesec. Vezane izvode disertacije kandidat odda najmanj 10 dni pred načrtovanim zagovorom.

Datum, čas in kraj zagovora so javno objavljeni na oglasni deski FE in v sredstvih javnega obveščanja vsaj 8 dni pred javnim zagovorom.

24. člen
Kandidat zagovarja doktorsko delo pred komisijo za zagovor doktorske disertacije. Zagovor vodi dekan oziroma njegov namestnik. Zagovor poteka v slovenskem, v primerih iz 15. člena teh pravil pa v angleškem jeziku. O zagovoru disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se navedejo vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu.

Zagovor se začne s predstavitvijo kandidata (biografski podatki), dotedanjega postopka in z bran-jem povzetka ocene doktorske disertacije. Nato kandidat v 30 do 60 minutah predstavi svojo doktorsko disertacijo, pri čemer lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke.

Po predstavitvi doktorske disertacije člani komisije postavijo kandidatu vprašanja. Prvi izpraševalec je predsednik komisije za oceno disertacije. Zadnji lahko postavi vprašanja ali komentira doktorsko delo mentor. Za tem imajo pravico do vprašanj tudi drugi navzoči.

Po zagovoru se sestane komisija za zagovor in sprejme sklep o uspešnosti zagovora doktorske disertacije. V sklepu je treba poleg imena doktoranda, naslova disertacije in datuma zagovora navesti tudi postavljena vprašanja in podati kratko pojasnilo sklepa. Pri podpisih članov komisije je navedena njihova vloga v komisiji. Predsednik komisije za zagovor slovesno prebere sklep kandidatu in navzočim pri zagovoru.

25. člen
Stroške postopka za pridobitev doktorskega naslova krije kandidat. Višino stroškov in posameznih obrokov določi upravni odbor.

VIII. ODVZEM DOKTORATA ZNANOSTI

26. člen
Doktorat znanosti se odvzame tistemu, za katerega se ugotovi, da doktorska disertacija ni rezultat njegovih lastnih dosežkov in lastne ustvarjalnosti, oziroma če so rezultati potvorjeni. Postopek za odvzem lahko sproži vsakdo, ki utemeljeno dvomi o pristnosti dosežkov oziroma rezultatov doktorske disertacije.

Pisni predlog in obrazložitev za odvzem doktorata znanosti je potrebno nasloviti na prodekana za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Senat FE med svojimi člani izbere dva in ju imenuje v komisijo za oceno predloga. Člani komisije, ki so sodelovali v postopku za pridobitev doktorata znanosti, ne morejo biti člani komisije v postopku za odvzem doktorata znanosti, niti ne morejo dajati mnenj o razlogih za odvzem doktorata znanosti.

Senat FE na osnovi te ocene ugotovi, ali obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo postopka odvzema doktorata znanosti. Predlog pošlje senatu Univerze v Ljubljani, ki skladno s statutom UL odloči, ali se doktorat znanosti odvzame ali ne.

Če je bil dan predlog za odvzem doktorata še preden je bil kandidat promoviran, rektor odloži promocijo do konca postopka, v katerem se ugotavlja upravičenost za odvzem, vendar največ za tri mesece od datuma prejema predloga.

27. člen
V primeru, da senat Univerze v Ljubljani odloči, da disertacija ni bila rezultat lastne ustvarjalnosti in dosežkov, oziroma je bila potvorjena, izda sklep o odvzemu doktorata znanosti. Sklep o odvzemu se objavi v glasilu Univerze v Ljubljani in v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uradnem listu Republike Slovenije se prekliče veljavnost izdane diplome o doktoratu znanosti.

28. člen
Študijski sektor na Fakulteti za elektrotehniko vodi seznam podeljenih in odvzetih doktoratov znanosti, knjižnica pa hrani po en izvod doktorskih disertacij.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29. člen
Postopki za pridobitev doktoratov, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti teh pravil, se nadaljujejo in končajo po doslej veljavnih pravilih. Kandidat se lahko odloči za postopek po teh pravilih.

30. člen
Določbe teh pravil tolmači senat FE.

Spremembe in dopolnitve teh pravil sprejema senat FE.

31. člen
Pravila pričnejo veljati osmi dan po sprejetju na senatu Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.