Zanesljivost in vzdrževanje komponent in sistemov

Visokošolski učitelji: Topič Marko

Opis predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

• vpis v 3. letnik visokostrokovnega študija Aplikativna elektrotehnika
• opravljene laboratorijske vaje so pogoj za pristop h končnemu izpitu

Vsebina:

Uvod v zanesljivost: zanesljivost kot veda ali parameter, primeri uporabe in koristi, življenjska doba in strošek življenjskega cikla, menedžment zanesljivosti in vzdrževanja.Parametri vrednotenja zanesljivosti. Porazdelitvene funkcije in porazdelitveni grafi. Rangiranje podatkov, grafično vrednotenje vzorcev, točkovno in intervalno ocenjevanje parametrov.Napovedovanje zanesljivosti: modeli zanesljivosti komponent, vpliv zunanjih dejavnikov, mehanizmi odpovedi komponent, zanesljivost zaporednih sistemov, zanesljivost vzporednih sistemov, zanesljivost redundantnih sistemov, zanesljivostni bločni diagram, odkrivanje najšibkejšega člena, drevesna analiza odpovedi, FMECA analiza.Preskušanje zanesljivosti: preskušanje pod normalnimi pogoji, pospešeno preskušanje, proizvodno preskušanje, demonstracijsko preskušanje, preskušanje življenjske dobe.Zanesljivost in kvaliteta programske opreme.Uvod v vzdrževanje: osnovni pojmi, vzdrževalnost, RCM, razpoložljivost. Koncepti in analize vzdrževanja, analiza Markova, vzdrževanje po fazah življenjskega cikla, preskušanje vzdrževanja.Varnost, tveganje in vpliv človeškega faktorja.

Cilji in kompetence:

Predmet podaja temeljna znanja s področja zanesljivosti komponent in sistemov, ki so za inženirje pomemben segment na področju tehniške kakovosti. Predmet sestavljajo teoretične osnove, ki so navezane na aplikativna znanja iz prakse. Snov predstavlja zaključeno celoto s področja zanesljivosti in vzdrževanja strojne in programske opreme.

Predvideni študijski rezultati:

• Znanje in razumevanje: Temeljni koncepti zanesljivosti in vzdrževanja komponent in sistemov.
• Uporaba: Pri praktičnem delu, v industrijskem okolju in v okviru pridobivanja nadaljnjih znanj na področju tehniške kakovosti.
• Refleksija: Na podlagi temeljnih znanj in primerov dobre prakse se pridobi sposobnost razumevanja, uporabe, vrednotenja, analize in načrtovanja zanesljivosti komponent in sistemov ter njihovega vzdrževanja.

Metode poučevanja in učenja:

• predavanja, avditorne in laboratorijske vaje, delo doma

Gradiva

1. Marko Topič, Zanesljivost in vzdrževanje komponent in sistemov, Zapiski predavanj, Založba FE in FRI, Ljubljana, 2014.
2. Patrick D. T. O'Connor, Practical Reliability Engineering, 2002.
3. Charles E. Ebeling, Introduction to Reliability and Maintainability Engineering, 2005.
4. Vee Narayan, Effective Maintenance Management: Risk and Reliability Strategies for Optimizing Performance, 2004.
5. Marko Topič, Zanesljivost in vzdrževanje komponent in sistemov, učbenik v pripravi.