English

Fakulteta v medijih

Dnevnik: Elektroporacija skuha v dveh sekundah

10.09.2015

Znanstveniki, zbrani na svetovnem kongresu Portorožu, se strinjajo, da je elektroporacija izredno učinkovita metoda pri zdravljenju raka, netermič ni pasterizaciji hrane, revolucionarna pa je tudi na področju kuhanja. V Portorožu se danes končuje prvi svetovni kongres o elektroporaciji v biologiji in medicini ter na temo hrane in okoljsih tehnologij, ki se je začel v nedeljo in v metodi prihodnosti združil raziskovalce iz 42 držav. Ti so si enotni, da je elektroporacija pomemben, obetaven in učinkovit pojav v znanosti in tehnologiji ter izredno učinkovita metoda pri zdravljenju raka, netermični pasterizaciji hrane, revolucionarna pa je tudi na področju kuhanja. Nizozemsko podjetje IXL je namreč na kongresu predstavilo tudi posebno napravo za kuhanje hrane s pomočjo elektroporacije, s katero je hrana pripravljena v trenutku in ohranja izjemno hranljivost in poln okus. Prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ne vidi razloga, da ne bi zanimiva nizozemska inovacija kot nova generacija štedilnikov v desetletju ali dveh prodrla tudi v naše kuhinje. Na njih bomo v nekaj sekundah skuhali hrano, ki bo tudi videti povsem sveža. »Vsa hrana za naš organizem ni lahko prebavljiva oziroma postane prebavljiva šele s kuhanjem. Veliko hranljivih molekul je namreč v celicah, iz katerih ne morejo vse dotlej, dokler s kuhanjem pri visoki temperaturi ne uničimo njihove membrane,« razloži prof. Miklavčič in doda, da je drugi razlog za kuhanje tudi uničenje kvarnih in patogenih mikrobov. Tudi te pomaga uničiti visoka temperatura. »Na žalost pa visoka temperatura in dolgotrajno kuhanje hrano pogosto popolnoma oropata vitaminov in drugih za zdravje izredno pomembnih snovi,« opozarja in doda, da lahko z elektroporacijo, ki vpliva na večjo prepustnost celične membrane, uničimo mikrobe že pri zmernih temperaturah ali celo brez dviga temperature in hkrati dosežemo večjo prebavljivost hrane. Seveda pa elektroporacija, kot razložita prof. Miklavčič in prof. dr. Gregor Serša z Onkološka inštituta Ljubljana, ni samo luknjanje celične membrane, temveč jo s pridom uporabljajo še v številne druge namene, tudi medicinske.