Fakulteta v medijih

Kanal A, Svet: Slovenski študenti pišejo zgodovino

19.03.2015

NUŠA P. LESAR: V Sloveniji opravijo letno od 400 do 500 amputacij, največ seveda pri diabetikih. No po amputaciji pa sledi okrevanje in privajanje na hojo s protezo in to je seveda lahko dolgotrajno. Ekipa znanstvenikov naFakulteti za elektrotehniko pa je pomagala razviti robotsko protezo, ki človeku, ki ostane brez noge, omogoča hojo v nekaj minutah. Njena prednost pred ostalimi je veliko naravnejša hoja in tudi manjša utrujenost.
ANDREJ PEROŠA: 2 milijona let smo ljudje lovili hrano,človek je rojen za tek. Kaj pa ko nam ta dar vzameta bolezen ali nesreča? Takrat nas strokovnjaki, kot je ekipa na Fakulteti za elektrotehniko, postavijo na noge.
LUKA AMBROŽIČ (Fakulteta za elektrotehniko): Imeli smo nove amputirance, ki niso še nikoli prej uporabljali naše proteze, to smo jim namestili na telo, v 20 minutah soljudje hodili po tekočem traku brez kakršnihkoli težav.
PEROŠA: In kaj ima bionska proteza, ki so jo razvijali Italijani, Belgijci in Slovenci ter jo je financirala Evropska komisija, kar ostale nimajo?
MARKO MUNIH (profesor, Fakulteta za elektrotehniko): Ja tukaj gre za olj lahkotno, lepšo vizualno hojo in s tem tudi za manjšo utrujenost osebe.
PEROŠA: To omogočajo senzorji in izračuni, ki jih je prispevala slovenska ekipa.
ROMAN KAMNIK (profesor, Fakulteta za elektrotehniko): Ali bo začel z gibanjem ali bo končal z gibanjem, kaj se dogaja med hojo, ali je hoja v fazi upore ali je v fazi zamaha ali se giblje po ravnem, po stopnicah.
PEROŠA: V razvoju širom sveta so proteze, ki lahko na nek način berejo naše misli, za nekatere so potrebne operacije, spet druge niso primerne za telesno šibke ljudi. Cyberlag pa ima aktivno pomoč, ki jo namestimo v višino pasu, tovrstna tehnologija bo spremenila življenje vseh nas.
MUNIH: Namen lahko tudi rekreacije ali pa tudi pri različnih delavcih, opravilih, ki sicer zahtevajo težko delo.
PEROŠA: Tudi zaradi težkega dela se naše telo lahko z leti obrabi. Znanstveniki v Zürichu so zato predstavili bionskega človeka.
NEIMENOVANA OSEBA: Ima utrip, živ je, premika se.
PEROŠA: Ima 50 % nadomestnih delov za naše telo, diha, krvavi, hodi, misli in motiti se pa je človeško. NEIMENOVANA OSEBA 2: Kakšna glasba ti je všeč?
BIONSKI ČLOVEK: Všeč mi je Eminem. Eminem je znan drekač.
PEROŠA: Tudi posamezen ud ima lahko svojo pamet. S pomočjo slovenskega znanja. In to namestimo na človeka, se pravi na golenico, na stegnenico in na telo in zraven dodamo še take športne čevlje, ki imajo vgrajen senzor sil v podplatu.
PEROŠA: In rezultat je v koraku vsakdanjega človeka.