Pravila o organizaciji in delovanju UL FE

1.           SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Fakulteta), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je izobraževalni in znanstvenoraziskovalni zavod s pooblastili v pravnem prometu, ki jih izvršuje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 67/93, 99/99, 64/01,100/03 in 63/04), Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, 28/00, 33/03 in 79/04) in s Statutom Univerze v Ljubljani.

Fakulteta je redna članica Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL).

Uradni naziv Fakultete je: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.

Skrajšana firma: UL FE

Skrajšani naziv Fakultete je kratica FE.

V angleščini je naziv Fakultete: University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering.

 

2. člen

Sedež Fakultete je v Ljubljani, Tržaška cesta 25.

 

3. člen

Fakulteta ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

 

2.           DEJAVNOST

4. člen

Fakulteta izvaja nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela ter opravlja druge dejavnosti, določene s Statutom Univerze v Ljubljani in temi Pravili.

 

5. člen

Fakulteta izvaja nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti Fakultete, v okviru Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in sklepa Senata Univerze v Ljubljani.

 

6. člen

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa pridobiva Fakulteta preko računa pri UJP Univerze v Ljubljani sredstva iz proračuna RS, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

 

7. člen

V skladu s 16. členom Statuta Univerze v Ljubljani lahko Fakulteta s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, razvojno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi Statuta Univerze v Ljubljani.

Fakulteta ima svoj račun pri UJP.

Fakulteta neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva, pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva, za katera se ne zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije.

Za izvajanje dejavnosti iz 1. in 3. odstavka tega člena Fakulteta zaposluje osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme Senat Fakultete po predhodnem soglasju rektorja oziroma glavnega tajnika UL.

 

3.           PRAVNA SPOSOBNOST

8. člen

Fakulteta je zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun Univerze v Ljubljani izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija.

Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa Fakulteta v imenu in za račun Univerze v Ljubljani.

Fakulteta je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena Statuta UL oziroma 7. člena teh Pravil.

 

9. člen

Za obveznosti Fakultete, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 16. člena Statuta Univerze v Ljubljani oz. 7. čl. teh Pravil, odgovarja Fakulteta z vsem premoženjem.

 

4.           FINANCIRANJE FAKULTETE

10. člen

Dejavnost Fakultete, ki se nanaša na program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program, se financira iz proračuna Republike Slovenije.

Druge dejavnosti Fakultete se financirajo iz drugih virov, in sicer:

–šolnin in drugih prispevkov za študij,

–plačil za opravljene storitve,

–dotacij, dediščin in daril,

–drugih virov.

 

11. člen

Fakulteta lahko predlaga Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani:

–šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa,

–prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa.

 

12. člen

Šolnine in prispevki za študij, kot tudi plačila za opravljene storitve, dotacije in darila, so prihodek Fakultete.

 

13. člen

Dekan Fakultete lahko študenta na njegovo prošnjo in na predlog Študijske komisije iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih.

 

5.           PREMOŽENJE FAKULTETE

14. člen

Upravni odbor Fakultete sprejme letni finančni načrt na podlagi letnega programa dela Fakultete, ki zajema vse njene dejavnosti.

 

15. člen

Fakulteta pridobiva premoženje iz:

–proračuna Republike Slovenije,

–šolnin in drugih prispevkov za študij,

–plačil za opravljene storitve,

–dotacij, dediščin in daril,

–drugih virov.

 

16. člen

Fakulteta je uporabnik premoženja, ki ga določi Upravni odbor Univerze v Ljubljani v skladu z merili za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ki jih sprejme Upravni odbor Univerze v Ljubljani.

Fakulteta samostojno razpolaga s premoženjem, pridobljenim z dejavnostjo iz 7. člena teh Pravil, in s premoženjem, pridobljenim na temelju dediščin, volil ali daril.

S premoženjem Fakultete iz prejšnjega odstavka upravlja Upravni odbor Fakultete v skladu z veljavnimi predpisi in skrbnostjo dobrega gospodarja.

Fakulteta lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti le po predhodnem soglasju Upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

 

6.           NOTRANJA ORGANIZIRANOST

17. člen

Fakulteta izvaja svojo dejavnost v svojih organizacijskih enotah in podenotah.

Organiziranost Fakultete je razvidna iz organigrama ‑ Priloge št. 1, ki je sestavni del Pravil.

Organizacijske enote Fakultete so:

1.       katedre,

1.1     laboratoriji,

2.       tajništvo.

 

18. člen

Senat Fakultete lahko skladno s temi Pravili ustanovi novo organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremeni ali pa sklene, da organizacijska enota preneha delovati.

Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata Fakultete.

 

6.1          Katedre

19. člen

Katedra je organizacijska enota pedagoškega, razvojnega in raziskovalnega procesa, ki se izvaja na Fakulteti. Združuje več sorodnih predmetov študijskih oz. strokovnih področij.

Katedra je oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Fakultete na področju enega ali več predmetnih področij na vseh stopnjah izobraževanja, ki potekajo na Fakulteti.

V okviru katedre so samostojne organizacijske enote laboratoriji, kjer poteka pedagoško, raziskovalno, razvojno in strokovno delo.

 

20. člen

Ustanovitev nove katedre, preimenovanje katedre ali njeno ukinitev sprejme Senat Fakultete na predlog Študijske komisije ali Znanstveno-raziskovalne komisije ali dekana.

Ustanovitev katedre je utemeljena, če to narekujejo potrebe po izboljšanju oziroma posodobitvi študijskega programa in so zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji za delovanje nove organizacijske enote.

 

21. člen

Člani katedre so visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci, ki po znanstvenem področju oz. predmetu, ki ga izvajajo na dodiplomskem in podiplomskem programu, sodijo v katedro, ne glede na to, ali so redno zaposleni na Fakulteti ali sodelujejo s Fakulteto le pogodbeno.

Katedra v ožjem sestavu (redno zaposleni visokošolski učitelji na delovnih mestih učiteljev) razpravlja in odloča o kadrovskih, pedagoških in raziskovalnih zadevah.

 

22. člen

Glavna naloga katedre je nemoten potek in razvoj izobraževalnih ter razvojnih in raziskovalnih programov ter znanstvenih disciplin.

Katedra predvsem:

–razvija stroko in zagotavlja znanstveno-strokovni razvoj svojih članov,

–koordinira dejavnosti med laboratoriji,

–sodeluje pri pripravi in posodabljanju študijskih programov, ki jih izvaja Fakulteta,

–  organizira raziskovalno in razvojno delo,

–  predlaga učne načrte za predmete, ki jih združuje,

–  na dodiplomskem in podiplomskem študiju nadzoruje redno izvajanje pedagoškega dela,

–  predlaga Akademskemu zboru kandidate za člane Senata Fakultete in oblikuje predloge kandidatov za dekana Fakultete,

–  spodbuja in daje predloge v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

–  v sodelovanju z drugimi katedrami goji interdisciplinarnost,

–  organizira povezovanje s sorodnimi strokovnimi institucijami doma in v tujini,

–  spremlja izbiro tem in mentorjev diplomskih nalog,

–  predlaga teme in komisije za zagovor magistrskih del in specialističnih del,

–  predlaga vse komisije v zvezi z doktorsko disertacijo,

–  predlaga teme in komisije za zagovor specialističnih del,

–  načrtuje in predlaga študijske odsotnosti svojih članov ter predlaga nadomeščanje odsotnih delavcev katedre dekanu,

–  spremlja strokovni, znanstveni in pedagoški razvoj visokošolskih učiteljev in sodelavcev,

–  obravnava in daje pobude za sodelovanje zunanjih sodelavcev iz prakse in gostujočih učiteljev,

–  daje pobudo za zagotovitev študijskih gradiv, sestavlja seznam predpisanih študijskih gradiv,

–  predlaga člane strokovnih komisij za volitve v nazive,

–  predlaga Kadrovski komisiji kandidate za podelitev naziva "zaslužni profesor",

–  opravlja druge strokovne naloge povezane s študijskim, raziskovalnim in razvojnim delom Fakultete.

 

23. člen

Katedro vodi predstojnik katedre, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Predstojnik katedre je lahko le izvoljeni član Senata Fakultete.

Kandidate za predstojnike kateder in namestnike iz vrst visokošolskih učiteljev – članov katedre, zaposlenih na Fakulteti s polnim delovnim časom – izvolijo člani katedre v ožjem sestavu z večino glasov navzočih članov katedre. Glasovanje je tajno.

Vsak član katedre ima pravico predlagati kandidata za predstojnika katedre in njegovega namestnika.

Predstojnika katedre in njegovega namestnika imenuje dekan na predlog katedre za dobo dveh let in sta po končanem mandatu lahko ponovno imenovana. Dekan ju lahko tudi predčasno razreši.

Če katedra dekanu ne pošlje pravočasno predloga, imenuje dekan predstojnika in namestnika izmed učiteljev katedre po lastni presoji.

 

24. člen

Predstojnik katedre vodi delo katedre, sklicuje seje, pripravlja dnevni red sej in jih vodi. Odgovoren je za izvajanje sklepov in pripravo poročil o delu katedre za Senat Fakultete in dekana ter druge fakultetne organe.

Predstojnik katedre opravlja tudi druge naloge, določene s temi Pravili in sklepi Senata Fakultete.

Predstojnike kateder povezuje dekan.

Predstojniki kateder odgovarjajo prodekanom za izvajanje letnih delovnih načrtov s področja dejavnosti prodekanov.

 

25. člen

Katedra dela na sejah. Katedra je sklepčna, če je na seji katedre navzoča večina članov katedre.

Katedra sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

Seje katedre sklicuje predstojnik po potrebi ali na zahtevo dekana, prodekana ali članov katedre.

 

26. člen

O sejah katedre se vodi zapisnik, ki ga podpiše predstojnik.

Predstojnik katedre določi zapisnikarja na seji.

Zapisnik se pošlje članom katedre po elektronski pošti in arhivira v tajništvu.

 

27. člen

Katedre Fakultete so:

I.       Katedra za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko,

II.      Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave,

III.    Katedra za elektroniko,

IV.    Katedra za merjenja in robotiko,

V.      Katedra za mikroelektronske tehnologije,

VI.    Katedra za mehatroniko,

VII.   Katedra za sisteme, avtomatiko in kibernetiko,

VIII. Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije,,

IX.    Katedra za biomedicinsko tehniko.

V okviru kateder so laboratoriji, ki jih navaja Priloga št. 2.

 

6.1.1   Laboratoriji

28. člen

Laboratoriji so samostojne organizacijske enote v okviru posamezne katedre za izvajanje pedagoških, raziskovalnih, razvojnih, strokovnih in svetovalnih procesov. Laboratoriji so enovita stroškovna mesta. Člani laboratorija so delavci Fakultete, ki svojo plačo prejemajo preko tega stroškovnega mesta.

29. člen

Pobudo za ustanovitev, preimenovanje ali ukinitev laboratorija poda katedra Znanstveno-raziskovalni komisiji.

Sklep o ustanovitvi novega laboratorija, preimenovanju, spremembi ali ukinitvi obstoječega, sprejme Senat Fakultete na predlog Znanstveno-raziskovalne komisije.

Ustanovitev novega laboratorija je utemeljena, če so zagotovljeni kadrovski in materialni pogoji za delovanje nove organizacijske enote.

 

30. člen

Laboratorije vodijo predstojniki. Predstojniki so odgovorne osebe laboratorija, ki jih imenuje dekan praviloma na predlog predstojnikov kateder za nedoločen čas z možnostjo odpoklica.

Predstojniki laboratorijev so odgovorni in zadolženi za pravilno vsebinsko in materialno delovanje laboratorijev ter vodenje celovite finančne politike laboratorija kot enovitega stroškovnega mesta.

 

31. člen

Naloge in pristojnosti predstojnikov laboratorijev so predvsem:

–vodenje, usklajevanje, razporejanje in odgovornost za pravilno izvajanje pedagoškega, raziskovalnega in razvojnega dela ter strokovnega dela v okviru laboratorija,

–pridobivanje vseh oblik domačih in mednarodnih projektov,

–odgovornost za pravilno izvajanje domačih in mednarodnih projektov,

–skrb za razvoj opreme in kadrov v okviru laboratorija,

–skrb za celovito publicistično dejavnost laboratorija na pedagoškem, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem področju ter predstavljanje laboratorija v javnosti,

–odgovornost za celovito in gospodarno porabo sredstev laboratorija v okviru stroškovnega mesta,

–skrb za materialne osnove delovanja v okviru laboratorija ter izpolnjevanje obveznosti do Fakultete na naštetih področjih.

Predstojniki laboratorijev imajo pravico biti, s strani strokovnih služb in vodstva Fakultete, tekoče obveščeni o vseh vsebinskih informacijah, vezanih na delo članov laboratorija in Fakultete.

 

32. člen

Laboratoriji se lahko povezujejo v centre z namenom povečanja raziskovalno-razvojne in svetovalne kompetentnosti na obsežnejših RR področjih.

Centri so interesna združenja, ki ne prevzemajo osnovnega poslanstva laboratorijev, temveč ga dopolnjujejo in sinergijsko nadgrajujejo.

Člani laboratorijev se lahko povezujejo v raziskovalne skupine, programske skupine in druge organizacijske oblike, ki jih narekujejo zunanje institucije, s ciljem učinkovitejšega raziskovalno-razvojnega dela in pridobivanja sredstev.

Centri, raziskovalne skupine in programske skupine so navedeni v Prilogi št. 3 teh Pravil.

 

6.2          Tajništvo

33. člen

Fakulteta ima za opravljanje upravno-strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalnega ter razvojnega dela Tajništvo, ki je organizacijska enota in jo sestavljajo podenote:

–Študijski sektor,

–Finančno-računovodski sektor,

–Raziskovalni sektor,

–Sektor za informacijsko komunikacijske tehnologije – IKT,

–Knjižnica,

–Splošni sektor:

–Dekanat,

–Kadrovska služba,

–Založba,

–Tehnično-vzdrževalna služba,

–Služba za varnost pri delu in varnost pred požari.

 

34. člen

Tajništvo Fakultete opravlja tudi upravno-administrativne in finančno-gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti Fakultete iz 16. čl. Statuta Univerze v Ljubljani oz. 7. čl. teh Pravil.

 

35. člen

Sistemizacija potrebnih delovnih mest za opravljanje nalog Tajništva se določi v skladu z enotno sistemizacijo Univerze v Ljubljani za izvajanje nalog nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega ter razvojnega dela in v skladu s Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest na Fakulteti za izvajanje nalog iz 16. čl. Statuta Univerze v Ljubljani oz. 7. čl. teh Pravil.

 

36. člen

Tajnik Fakultete vodi Splošni sektor in koordinira delo organizacijskih podenot Tajništva FE.

Tajnika Fakultete imenuje dekan po predhodnem mnenju glavnega tajnika Univerze v Ljubljani na podlagi javnega razpisa. Za tajnika članice je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje iz Statuta Univerze v Ljubljani.

 

37. člen

S tajnikom Fakultete sklene Univerza v Ljubljani pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše dekan Fakultete. S to pogodbo se poleg osnovne plače tajnika, določene z akti, ki urejajo področje plač delavcev Univerze v Ljubljani, lahko določi tudi način in obseg plačila konkretnih zadolžitev tajnika članice pri izvajanju dejavnosti članice iz 16. člena Statuta UL oziroma 7. člena teh Pravil.

 

38. člen

Tajnik Fakultete:

–vodi Splošni sektor Tajništva Fakultete,

–usklajuje delo posameznih podenot Tajništva,

–preverja, ali je delo pravilno, pravočasno in strokovno opravljeno,

–zagotavlja pogoje za delo zaposlenim v Tajništvu,

–sodeluje z dekanom in prodekani pri izvajanju nalog,

–zagotavlja pravočasno pripravo gradiv za seje organov Fakultete,

–v okviru svojih nalog sodeluje na sejah organov Fakultete,

–opravlja druga dela in naloge po pooblastilu dekana ter druga dela in naloge, določene s Statutom Univerze v Ljubljani in drugimi splošnimi akti Univerze v Ljubljani in Fakultete.

Tajnika Fakultete med njegovo daljšo odsotnostjo nadomešča od dekana pooblaščena oseba.

 

7.           UPRAVLJANJE FAKULTETE ‑ ORGANI FAKULTETE

39. člen

Organi Fakultete so:

–dekan,

–Senat,

–Akademski zbor,

–Upravni odbor,

–Študentski svet.

Fakulteta lahko poleg navedenih oblikuje še druge organe. Njihova sestava in pristojnosti se določijo s temi Pravili oz. spremembami ali dopolnitvami teh Pravil, ki jih sprejme Senat Fakultete.

 

7.1          Dekan Fakultete

40. člen

Dekan vodi, zastopa in predstavlja Fakulteto in je strokovni vodja Fakultete ter opravlja naloge na temelju Zakona, Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Statuta Univerze v Ljubljani in v skladu s pooblastili rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana s pisnim pooblastilom.

Dekan Fakultete je hkrati poslovodni organ Fakultete, ko le-ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. čl. Statuta UL oz. 7. čl. teh Pravil.

Dekan odgovarja za zakonitost dela na Fakulteti.

 

41. člen

Dekan Fakultete pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega in razvojnega dela:

–usklajuje izobraževalno in raziskovalno ter razvojno delo,

–spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost izvajanja študijskih programov, raziskovalnega in razvojnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija Fakultete),

–v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela Fakultete,

–odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja Fakultete, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva,

–najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu Fakultete in rektorju,

–sklicuje in vodi seje Senata Fakultete,

–odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev Fakultete, razen o zadevah, za katere je po Statutu Univerze v Ljubljani izrecno pristojen rektor (sklenitev, prenehanje delovnega razmerja, prerazporeditev pedagoških delavcev z ene članice na drugo, soglasje za dopolnilno delo),

–odloča o študijski odsotnosti pedagoga in službeni odsotnosti drugih zaposlenih,

–predlaga rektorju izrabo sobotnega leta za pedagoge,

–imenuje gostujoče učitelje,

–predlaga rektorju odločitve v zvezi z delovnimi razmerji visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih sodelavcev in drugih delavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, raziskovalnih in razvojnih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva,

–predlaga Senatu Fakultete kandidate za prodekane,

–kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov Fakultete v študijskih zadevah, če ni s Statutom Univerze v Ljubljani ali temi Pravili določeno drugače,

–opravlja druge naloge v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani, splošnimi akti Univerze v Ljubljani, temi Pravili in pooblastili rektorja.

Dekan odloča o pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerjih delavcev Fakultete, ki opravljajo dejavnost iz 16. čl. Statuta Univerze v Ljubljani oz. 7. čl. teh Pravil in so sistemizirana v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest na Fakulteti.

 

42. člen

V primerih, ko Fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, dekan Fakultete kot poslovodni organ Fakultete:

–zastopa Fakulteto,

–odgovarja za zakonitost,

–usklajuje delo in poslovanje Fakultete.

 

43. člen

Dekan v primeru svoje daljše odsotnosti pisno pooblasti enega izmed prodekanov za nadomeščanje. Prodekan, ki nadomešča dekana, ima iste pravice in dolžnosti kot dekan. Dekan lahko pooblasti prodekana tudi samo za točno določen obseg pristojnosti.

 

44. člen

Postopek za imenovanje dekana Fakultete se začne najmanj šest mesecev pred iztekom njegovega imenovanja.

Senat Fakultete sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana ter pooblasti Kadrovsko komisijo, da vodi volilna opravila v skladu s Pravilnikom o kandidiranju in volitvah dekana Fakultete, ki ga sprejme Senat Fakultete.

 

45. člen

Za dekana Fakultete lahko kandidirajo visokošolski učitelji z nazivom redni profesor, ki so na Fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom.

Predloge kandidatur lahko podajo katedre in posamezni učitelji.

 

46. člen

Dekana Fakultete imenuje rektor Univerze v Ljubljani za dobo dveh let na predlog Senata Fakultete.

Mandat dekana se začne 1. septembra.        

Dekan je lahko ponovno imenovan.

Če Senat Fakultete do izteka mandata dekana ne oblikuje predloga za imenovanje dekana v novem mandatnem obdobju, imenuje dekana rektor Univerze v Ljubljani izmed učiteljev Fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v Senat Univerze v Ljubljani.

 

47. člen

Rektor lahko razreši dekana pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa Senata Fakultete, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov Senata Fakultete.

Če dekanu preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, predlaga Senat Fakultete rektorju v imenovanje enega izmed prodekanov, da do izvolitve novega dekana opravlja njegove naloge, ali izvede postopek izvolitve in imenovanja novega dekana. Z izvolitvijo novega dekana prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

 

7.1.1   Prodekani Fakultete

48. člen

Fakulteta ima prodekane za naslednja področja:

–prodekana za pedagoško dejavnost,

–prodekana za znanstveno-raziskovalno dejavnost,

–prodekana za finančne zadeve.

 

49. člen

Dekan Fakultete predlaga Senatu Fakultete kandidata za prodekana iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so na Fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom.

Prodekana izvoli Senat Fakultete z večino glasov navzočih članov Senata. Prodekana imenuje dekan za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan.

Mandat prodekana se začne 1. septembra.

Če kandidat za prodekana ni prejel zadostne večine glasov, predlaga dekan drugega kandidata na naslednji seji Senata.

 

50. člen

Prodekan za pedagoško dejavnost:

–nadzira potek pedagoškega dela na Fakulteti, ki je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva na študijskih programih 1. in 2. stopnje (redni študij, izredni študij in študij na daljavo),

–nadzira delo Študijskega sektorja,

–usklajuje delo enot v okviru dejavnosti nacionalnih programov visokega šolstva,

–usklajuje organizacijo in izvajanje pedagoškega dela na študijskih programih 1. in 2. stopnje,

–vodi Študijsko komisijo,

–vodi promocijo študijskih programov, ki jih izvaja Fakulteta,

–opravlja druge naloge, ki jih določi Senat Fakultete,

–po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

51. člen

Prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost:

–nadzira reden potek študijskih programov 3. stopnje, raziskovalnega in razvojnega dela na Fakulteti, ki je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva,

–nadzira delo Raziskovalnega sektorja,

–usklajuje temeljno in aplikativno raziskovalno delo na Fakulteti,

–odobrava porabo sredstev za individualno raziskovalno in razvojno delo,

–vodi Znanstveno-raziskovalno komisijo,

–daje pobude in soglasja za raziskovalno in razvojno delo po naročilu tretjih oseb,

–opravlja druge naloge, ki jih določi Senat Fakultete,

–po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

52. člen

Prodekan za finančne zadeve:

–nadzira izvajanje finančne politike Fakultete,

–nadzira delo Finančno-računovodskega sektorja in vodi Sektor za informacijsko-komunikacijske tehnologije,

–sodeluje s predsednikom UO in vodjem Finančno-računovodskega sektorja,

–sooblikuje poslovno-informacijski sistem,

–po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti.

 

7.1.2   Kolegij dekana

53. člen

Kolegij dekana sestavljajo dekan, prodekani in tajnik Fakultete; kadar se obravnava zadeve iz pristojnosti UO, pa tudi predsednik UO.

Seje kolegija dekana so praviloma tedenske.

Člani kolegija dekana v širšem sestavu so tudi predstojniki kateder in predsednik Študentskega sveta. Ta kolegij ima posvetovalno vlogo in ga dekan sklicuje po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.

 

7.2          Senat Fakultete

54. člen

Senat je najvišji strokovni organ Fakultete.

Skladno z določilom Statuta Univerze v Ljubljani o enakopravni zastopanosti vseh znanstvenih disciplin in strokovnih področij Fakultete ima Senat Fakultete največ 33 članov, s tem da mora biti najmanj petina članov Senata iz vrst študentov.

Sestava članov Senata iz vrst visokošolskih učiteljev je določena glede na število delovnih mest učiteljev posameznih kateder.

Katedre z vsaj  petimi delovnimi mesti visokošolskih učiteljev imajo po tri člane v Senatu Fakultete. Katedre z manj kot pet delovnimi mesti visokošolskih učiteljev imajo po enega člana v Senatu Fakultete. Število članov Senata Fakultete s posamezne katedre se določi s sklepom senata pred začetkom postopka kandidiranja in volitev članov Senata Fakultete.

Dekan Fakultete je član Senata po položaju.

Sklep o spremembi števila članov Senata Fakultete iz vrst visokošolskih učiteljev ‑ članov kateder sprejme Senat Fakultete.

 

55. člen

Katedre predlagajo kandidate za člane Senata Fakultete v izvolitev Akademskemu zboru za dobo dveh let.

Postopek o kandidiranju in volitvah članov Senata Fakultete je določen v Pravilniku o kandidiranju in volitvah članov Senata Fakultete, ki ga sprejme Senat Fakultete.

 

56. člen

V primeru, da članu Senata Fakultete iz vrst visokošolskih učiteljev preneha delovno razmerje s polnim delovnim časom na Fakulteti, mu preneha tudi članstvo v Senatu Fakultete.

Dekan v tem primeru izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata Fakultete.

Nadomestne volitve se izvedejo samo na katedri, s katere je član Senata Fakultete, ki mu je prenehalo članstvo, po enakem postopku, kot je določen za redne volitve članov Senata Fakultete.

 

57. člen

Predstavnike študentov Fakultete v Senatu Fakultete voli Študentski svet Fakultete za mandatno dobo enega leta.

Način volitev članov Senata Fakultete iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze v Ljubljani.

 

58. člen

Če Akademski zbor do izteka mandata članov Senata Fakultete ne izvoli novih članov Senata Fakultete, opravlja funkcijo Senata Fakultete Senat v stari sestavi.

 

59. člen

Senat Fakultete razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela Fakultete ter predlaga Senatu Univerze v Ljubljani sprejem ustreznih sklepov.

Pravico do glasovanja na sejah Senata Fakultete imajo vsi člani Senata Fakultete.

Senat Fakultete:

–sprejema Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete, spremembe in dopolnitve Pravil ter druge pravilnike iz pristojnosti Senata,

–sprejema predlog študijskih programov za pridobitev univerzitetne in visokošolske strokovne izobrazbe, predlog programov za podiplomski študij ter predlog programov specializacij in drugih programov za izpopolnjevanje znanja,

–sklepa o številu vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,

–odloča o sodelovanju upokojenih učiteljev v pedagoškem in raziskovalnem delu Fakultete,

–voli dekana in prodekane ter predlaga rektorju Univerze v Ljubljani v imenovanje dekana Fakultete,

–predlaga Univerzi kandidate za rektorja, prorektorje in člane komisij,

–v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje poročevalce o strokovni usposobljenosti kandidata,

–voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce ter visokošolske in raziskovalne sodelavce v naziv oz. predlaga Senatu Univerze v Ljubljani kandidate za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,

–določi vsakoletna dobitnika fakultetnih nagrad in priznanj in oblikuje predloge za univerzitetna priznanja,

–sprejema letni program dela Fakultete,

–sklepa o uvedbi študija v tujem jeziku na študijskih programih dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, ob upoštevanju jezikovnega znanja študentov in predavateljev,

–kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa Fakultete na prvi stopnji,

–imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga Senatu Univerze v Ljubljani v potrditev temo doktorske disertacije,

–imenuje poročevalce za oceno doktorske disertacije, sprejema oceno doktorske disertacije in imenuje komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,

–določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih del in specialističnih nalog,

–imenuje komisijo ter odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja,

–odloča o hitrejšem napredovanju študenta,

–imenuje komisije in druga delovna telesa Senata Fakultete,

–ustanavlja, ukinja ali spreminja organizacijske enote in podenote Fakultete,

–razpravlja in odloča o mnenjih Študentskega sveta Fakultete s področja njegove pristojnosti,

–spremlja kakovost izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega ter strokovnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo,

–daje soglasje o študijski odsotnosti pedagoga nad 30 dni,

–opravlja druge naloge, če je tako določeno z Zakonom, Statutom Univerze v Ljubljani ali drugim splošnim aktom.

 

60. člen

Senat Fakultete obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seje Senata Fakultete sklicuje dekan praviloma enkrat mesečno oz. na zahtevo posamezne katedre ali stalnega delovnega telesa Senata. Sklic seje Senata lahko predlagata tudi Upravni odbor ali Študentski svet Fakultete.

Na sejah Senata sodelujejo brez pravice glasovanja prodekani, če niso izvoljeni za člane Senata Fakultete, in tajnik Fakultete.

 

61. člen

Na seji Senata Fakultete se piše zapisnik, ki ga podpiše dekan Fakultete.

Če sejo vodi prodekan po pooblastilu dekana, zapisnik podpiše prodekan.

Zapisnikar na seji je tajnica vodstva. Zapisnik se objavi po elektronski pošti. Zapisniki Senata Fakultete z vsemi prilogami se hranijo v arhivu Tajništva Fakultete.

 

62. člen

Senat Fakultete je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica članov Senata Fakultete.

Senat Fakultete sprejema sklepe z več kot polovico  oddanih glasov  prisotnih članov na seji Senata Fakultete oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji Senata Fakultete, če ni s Statutom Univerze v Ljubljani ali s temi Pravili določeno drugače.

Pred sprejemom sklepa, ki ima za posledico porabo finančnih sredstev, pridobljenih z dejavnostjo iz 7. člena teh Pravil, si mora Senat Fakultete pridobiti o tem mnenje Upravnega odbora Fakultete.

 

7.2.1   Delovna telesa Senata Fakultete

63. člen

Delovna telesa Senata Fakultete so:

–Študijska komisija,

–Znanstveno-raziskovalna komisija,

–Kadrovska komisija,

–Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo,

–Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja,

Senat Fakultete lahko ustanovi še druga delovna telesa.

Sestava in število delovnih teles Senata, njegove naloge, pooblastila ter trajanje mandata članov komisij oziroma delovnih teles določi Senat Fakultete s sklepom o ustanovitvi, če ni s temi Pravili drugače določeno.

Študijska komisija, Znanstveno-raziskovalna komisija in Kadrovska komisija so zaradi kontinuitete delovanja sestavljene tako, da je polovica članov iz prejšnjega mandata in polovica novih članov.

Mandat delovnih teles je dve leti.

 

64. člen

Člani delovnih teles na prvi seji izvolijo predsednika in njegovega namestnika, če ni s temi Pravili drugače določeno.

Seje sklicuje predsednik.

Delovna telesa so sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

 

65. člen

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

Zapisnikar na seji je strokovni delavec Fakultete. Zapisnik se pošlje članom delovnih teles in predstojnikom kateder po elektronski pošti. Zapisniki z vsemi prilogami se arhivirajo v Tajništvu Fakultete.

 

7.2.1.1     Študijska komisija

66. člen

Študijska komisija ima 7 članov:

–6 članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov.

Komisiji predseduje prodekan za pedagoško dejavnost, ki je član komisije po položaju.

Njegovega namestnika izvoli komisija izmed članov.

Člane komisije predlaga Senatu v imenovanje prodekan za pedagoško dejavnost, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Študijska komisija:

–izvaja dolgoročne naloge v razvijanju študijskih programov Fakultete prve in druge stopnje (redni študij, izredni študij in študij na daljavo),

–pripravlja predloge novih študijskih programov prve in druge stopnje in predloge za spremembo in dopolnitev obstoječih,

–Senatu Fakultete predlaga razpis za vpis na študijske programe prve in druge stopnje (in pripravi predloge o omejitvi vpisa),

–določa predloge o uvedbi izbirnih predmetov,

–pripravlja mnenje Senatu za hitrejše napredovanje študenta,

–pripravlja analize učinkovitosti študija ter predloge in ukrepe za učinkovitejši in sodobnejši študij na Fakulteti ter boljšo prehodnost študija,

–spremlja in daje pobude za izboljševanje pedagoškega dela,

–nadzira izvajanje organiziranega študijskega dela, obravnava študijske uspehe in skrbi za nemoteno izvedbo urnikov,

–Senatu Fakultete predlaga pravila na študijskih programih prve in druge stopnje: o študijskem redu, diplomskih delih, vzporednem študiju, prehodih med študijskimi programi, hitrejšem napredovanju študentov in druga,

–imenuje nadomestne izpraševalce in izpitne komisije,

–predlaga Senatu pogoje za napredovanje, prehode med študijskimi programi in dokončanje študija po prekinitvi,

–sklepa o kandidatih za hitrejše napredovanje,

–odloča o pravicah, ki izhajajo iz statusa študenta s posebnimi potrebami,

–odloča o vseh študijskih vprašanjih in vprašanjih statusa študentov,

–določa pogoje za vključitev v izobraževanje in prilagoditev programa študentom, ki se izobražujejo po interdisciplinarnem programu,

–usmerja, vodi in nadzoruje praktično izobraževanje študentov,

–pripravlja in spremlja izvajanje skupnih mednarodnih študijskih programov prve in druge stopnje,

–pripravlja in spremlja programe izmenjave študentov in učiteljev na študijskih programih prve in druge stopnje (ERASMUS, BASILEUS…),

–pripravi merila in kriterije za nagrade in priznanja študentom Fakultete ter izbere nagrajenca oziroma nagrajence Prešernove nagrade,

–predlaga Senatu kandidate za nagrade in priznanja s pedagoškega področja (Vidmarjeve nagrade),

–skrbi za promocijo študijskih programov prve in druge stopnje,

–imenuje predsednika in člana Komisije za reševanje vlog študentov na predlog prodekana za pedagoško dejavnost,

–opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir, ali jih določi Senat Fakultete.

 

Študijska komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Študijska komisija  je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Študijska komisija sprejema sklepe z več kot polovico  glasov  prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

7.2.1.1.1      Komisija za reševanje vlog študentov

67. člen

Komisija za reševanje vlog študentov je delovno telo Študijske komisije.

Komisija reševanje vlog študentov ima 3 člane:

–2 člana iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov.

Komisijo vodi predsednik, ki ga imenuje Študijska komisija na predlog prodekana za pedagoško dejavnost. Člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Komisija za reševanje vlog študentov:

–obravnava prošnje študentov za šesto opravljanje izpita na študijskih programih prve in druge stopnje,

–odloča o izjemnih primerih ponavljanja letnika in napredovanju študentov v višji letnik, če ti niso izpolnili vseh učnih obveznosti,

–odloča o absolventskem statusu študenta,

–rešuje druge individualne prošnje študentov, vezane za status študenta.

 

7.2.1.2     Znanstveno-raziskovalna komisija

68. člen

Znanstveno-raziskovalna komisija ima 6 članov:

–5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov doktorskega študija.

Komisiji predseduje prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki je član komisije po položaju. Njegovega namestnika izvoli komisija izmed članov.

Člane komisije predlaga Senatu v imenovanje prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Znanstveno-raziskovalna komisija:

–pripravlja predloge programov raziskovalnega in razvojnega dela,

–nadzira smotrno izkoriščanje in razvijanje raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti Fakultete,

–daje mnenje Senatu Fakultete o izvajanju raziskovalnega dela učitelja, znanstvenega delavca in sodelavca izven Univerze v Ljubljani,

–pospešuje uvajanje študentov v raziskovalno delo in sodeluje pri pripravi meril in izbiri nagrajencev Prešernove nagrade,

–predlaga Senatu kandidate za Vodovnikove nagrade ter kandidate za državne nagrade v znanosti in kandidate za nagrado za življenjsko delo in vrhunske dosežke,

–obravnava predloge programov raziskovalnega in razvojnega dela in daje Senatu mnenje o njih,

–nadzira uresničevanje sprejetih programov raziskovalnega in razvojnega dela v rokih, določenih v pogodbah,

–predlaga Senatu ustanovitev nove enote ali podenote za raziskovalno in razvojno področje,

–pripravlja publikacijo "Pregled raziskovalnega dela",

–pripravlja osnutke študijskih in raziskovalnih programov doktorskega študija,

–Senatu Fakultete predlaga razpis za vpis na doktorske študijske programe in pripravi predloge o omejitvi vpisa,

–obravnava predloge o uvedbi izbirnih predmetov,

–pripravlja analize učinkovitosti študija ter predloge in ukrepe za učinkovitejši in sodobnejši doktorski študij na Fakulteti,

–nadzira izvajanje organiziranega doktorskega študija, obravnava študijske uspehe in skrbi za nemoteno izvedbo urnikov,

–Senatu Fakultete predlaga pravila doktorskega študija,

–odloča o vseh študijskih in statusnih vprašanjih študentov doktorskega študija,

–določa pogoje za vključitev v izobraževanje in prilagoditev programa študentom, ki se izobražujejo po interdisciplinarnem doktorskem programu,

–rešuje prošnje doktorskih študentov,

–predlaga dekanu imenovanje gostujočih učiteljev,

–imenuje mentorje doktorskega študija,

–pripravi predlog članov komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije,

–predlaga Senatu imenovanje mentorjev pri izdelavi doktorskih disertacij, oceno predložene teme doktorske disertacije, imenovanje komisije za oceno doktorske disertacije, oceno doktorske disertacije in imenovanje komisije za obrambo doktorske disertacije,

–pripravlja in spremlja izvajanje skupnih in mednarodnih doktorskih študijskih programov,

–obravnava predloge za organizacijo oz. soorganizacijo strokovnih, znanstvenih konferenc, šol in drugih mednarodnih srečanj in za te UO-ju predlaga zmanjšanje režije ter poda dekanu mnenje glede uporabe imena Fakultete,

–pripravlja in spremlja programe izmenjave študentov in učiteljev na doktorskem študiju (ERASMUS, MARIE CURIE…),

–opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir ali jih določijo sklepi Senata Fakultete.

 

Znanstveno-raziskovalna komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Znanstveno-raziskovalna  komisija  je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Znanstveno-raziskovalna  komisija sprejema sklepe z več kot polovico  glasov  prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

7.2.1.3     Kadrovska komisija

69. člen

Kadrovska komisija ima 6 članov:

–5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov.

Kadrovsko komisijo vodi predsednik, ki ima naziv rednega profesorja. Predsednik in namestnik sta izvoljena izmed članov Kadrovske komisije na prvi konstitutivni seji na predlog dekana.

Člane Kadrovske komisije iz vrst visokošolskih učiteljev predlaga Senatu v imenovanje dekan, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Kadrovska komisija:

–spremlja kadrovsko politiko Fakultete in posameznih organizacijskih enot in obvešča dekana o kadrovskih problemih,

–vodi celoten postopek volitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev, skladno s Statutom Univerze v Ljubljani in predlaga Senatu Fakultete posamezne izvolitve v naziv,

–zagotavlja enotno uporabo meril za izvolitve v naziv,

–predlaga Senatu imenovanje članov komisije za izdelavo strokovne ocene usposobljenosti kandidata,

–predlaga imenovanja oz. izvolitev članov Fakultete v delovna telesa Univerze v Ljubljani in državnih organov, če ni drugače opredeljeno s temi Pravili,

–sodeluje v kandidacijskih postopkih za volitve dekana in članov Senata Fakultete, rektorja in prorektorjev Univerze v Ljubljani,

–obravnava predlog kateder in posameznih pedagoških delavcev o programu strokovnega, pedagoškega izobraževanja ter raziskovalnega in razvojnega dela pedagoških delavcev in ga posreduje v sprejem Senatu Fakultete,

–daje mnenja, predloge in pripombe dekanu Fakultete o pomembnejših zadevah s področja kadrovske politike,

–odobrava članstvo fakultetnih učiteljev v habilitacijskih postopkih na drugih Fakultetah,

–predlaga Senatu Fakultete začetek postopka za podelitev nagrad in priznanj Univerze v Ljubljani, državnih organov in ustanov,

–sproti, predvsem pa ob letni analizi študija presoja, kako pedagoški delavci Fakultete izpolnjujejo pogoje za izvolitve v naziv ter predlaga dekanu Fakultete in Senatu ustrezne ukrepe,

–opravlja druge naloge, ki jih določi dekan ali Senat Fakultete.

 

Kadrovska komisija obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Kadrovska komisija  je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Kadrovska komisija sprejema sklepe z več kot polovico  glasov  prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

7.2.1.4     Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo

70. člen

Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo ima 6 članov, in sicer:

–5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov.

Komisijo za samoocenjevanje vodi predsednik. Predsednik in namestnik sta izvoljena izmed članov komisije na prvi konstitutivni seji na predlog dekana.

Člane komisije iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete predlaga Senatu v imenovanje dekan, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo:

–opredeljuje vizije in poslanstva Fakultete ter jih predlaga Senatu Fakultete v potrditev,

–izdeluje samooceno kakovosti raziskovalnega, pedagoškega in administrativnega dela na Fakulteti in njihovo skladnost z vizijo Fakultete ter pripravi letno poročilo,

–pripravlja akcijske načrte in ukrepe za izboljšave,

–oblikuje načrt strateške prenove Fakultete v skladu z mednarodnimi usmeritvami,

–vodi postopek za pridobitev mednarodne akreditacije,

–opravlja druge naloge, ki sodijo v njen vsebinski okvir, ali jih določi Senat Fakultete.

 

Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo  obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Komisija za samoocenjevanje kakovosti in akreditacijo sprejema sklepe z več kot polovico  glasov  prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

7.2.1.5     Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja

71. člen

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja ima 5 članov, in sicer:

–4 člane iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete,

–1 člana iz vrst študentov.

Člane Komisije za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja iz vrst visokošolskih učiteljev predlaga prodekan za pedagoško dejavnost, člana iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete.

Komisijo vodi predsednik, ki je izmed članov izvoljen na konstitutivni seji na predlog prodekana za pedagoško dejavnost.

Komisija pripravlja predloge za priznavanje tujega izobraževanja, v skladu z določili Zakona o vrednotenju izobraževanja, in jih posreduje v potrditev Senatu.

 

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov.

Komisija za priznavanje tujega izobraževanja sprejema sklepe z več kot polovico  glasov  prisotnih članov na seji, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

7.3          Akademski zbor

72. člen

Akademski zbor sestavljajo visokošolski učitelji (z nazivi redni profesor, izredni profesor, docent, lektor, višji predavatelj), visokošolski sodelavci (z nazivi asistent, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, učitelj veščin, bibliotekar), znanstveni delavci (z nazivi znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec, znanstveni sodelavec) in raziskovalni sodelavci - asistenti z doktoratom, mladi raziskovalci, asistenti z magisterijem in asistenti (s habilitacijo), ki so na Fakulteti zaposleni s polnim delovnim časom.

Pri delu Akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov. Število študentov Fakultete, ki so člani Akademskega zbora, ne sme biti manjše od 1/5 števila vseh članov Akademskega zbora Fakultete, in se določi na začetku vsakega študijskega leta.

 

73. člen

Predstavnike študentov v Akademskem zboru Fakultete voli Študentski svet Fakultete. Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru je eno leto.

Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v Akademskem zboru, določi poseben pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze v Ljubljani.

 

74. člen

Akademski zbor obravnava poročila dekana Fakultete in drugih organov Fakultete o delu Fakultete ter daje predloge in pobude Senatu Fakultete. V razpravi in odločanju o tem sodelujejo tudi predstavniki študentov Fakultete.

Akademski zbor na predlog kateder voli člane Senata Fakultete in predlaga Senatu do dva kandidata za dekana.

 

75. člen

Akademski zbor se prvič konstituira na seji, ki jo skliče dekan Fakultete.

Predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora na konstitutivni seji Akademskega zbora.

Predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora, na predlog dekana, izmed rednih profesorjev Fakultete, ki so člani Akademskega zbora.

Namestnika predsednika Akademskega zbora izvolijo člani Akademskega zbora, na predlog predsednika Akademskega zbora, izmed rednih profesorjev Fakultete, ki so člani Akademskega zbora.

Konstitutivno sejo Akademskega zbora skliče dekan, ki tudi predlaga dnevni red za to sejo in vodi sejo zbora do izvolitve predsednika.

Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora je dve leti.

 

76. člen

Akademski zbor obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

 

77. člen

Akademski zbor je sklepčen, če je na seji navzoča vsaj četrtina članov.

Akademski zbor sprejema poročila in sklepe z več kot polovico glasov na seji navzočih članov oziroma, če na dopisni seji glasuje vsaj četrtina vseh članov.

 

78. člen

Seje Akademskega zbora sklicuje in vodi predsednik Akademskega zbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika Akademskega zbora.

Akademski zbor se sestane najmanj enkrat letno. Sklic seje Akademskega zbora lahko predlagajo: dekan, Senat, Upravni odbor ali Študentski svet Fakultete.

 

79. člen

O sejah Akademskega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik oz. namestnik, kadar ta sejo vodi.

Zapisnikarja imenuje na seji predsednik Akademskega zbora.

Zapisnik se pošlje vsem naslovnikom Fakultete po elektronski pošti in se arhivira v Tajništvu Fakultete.

 

7.4          Upravni odbor Fakultete

80. člen

Upravni odbor Fakultete odloča o gospodarjenju s sredstvi, pridobljenimi z dejavnostjo Fakultete iz 16. čl. Statuta Univerze v Ljubljani oz. 7. čl. teh Pravil, in skrbi za nemoteno materialno poslovanje Fakultete v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega in razvojnega dela, za katera zagotavlja sredstva država, odloča Upravni odbor Fakultete v skladu s pooblastili, ki jih Univerza v Ljubljani prenese na Fakulteto.

 

81. člen

Upravni odbor:

–sprejema letni program dela Fakultete za dejavnost iz 7. člena teh Pravil in program razvoja Fakultete ter spremlja njuno uresničevanje,

–sprejema finančni načrt in zaključni račun Fakultete,

–sprejema letni načrt financiranja dejavnosti Fakultete in spremlja njegovo izvajanje,

–oblikuje zahtevke za financiranje dejavnosti Fakultete na temelju finančnega načrta, poročil o obsegu in izvedbi dejavnosti ter poročil o učinkovitosti pedagoškega, raziskovalnega, razvojnega in strokovnega dela in jih posreduje Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani,

–spremlja pritok sredstev za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega programa raziskovalnega in razvojnega dela, ki so določena na temelju meril Zakona o visokem šolstvu in sprejeta na Upravnem odboru Univerze v Ljubljani,

–nadzira upravljanje s premoženjem Fakultete in sprejema sklepe o upravljanju premoženja Fakultete,

–odloča o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin Fakultete ali opreme večje vrednosti ob predhodnem soglasju Upravnega odbora Univerze v Ljubljani,

–določa prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa,

–določa cenik storitev za dejavnost iz 7. čl. teh Pravil,

–predlaga Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani spremembe šolnin ter drugih prispevkov za študij,

–odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje Fakultete,

–sprejema načrt investicijskih vlaganj in nadzira uresničevanje tega načrta,

–sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest za dejavnosti iz 7. člena teh Pravil,

–daje mnenja Senatu Fakultete o vseh vprašanjih, ki imajo za posledico porabo finančnih sredstev, pridobljenih iz dejavnosti iz 7. člena teh Pravil,

–sprejema pravila o finančnem poslovanju organizacijskih enot Fakultete,

–soglaša o službenih odsotnostih nad 30 dni zaposlenih na Fakulteti za dejavnost iz 7. čl. teh Pravil,

–imenuje delovna telesa iz svojih pristojnosti,

–sprejema druge odločitve v zvezi z materialnim poslovanjem Fakultete in skrbi, da se izpolnjujejo izhodišča in odločitve Upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

 

82. člen

Upravni odbor ima 5 članov iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na Fakulteti s polnim delovnim časom in imajo finančno-organizacijske sposobnosti.

Pri delu Upravnega odbora sodelujejo brez pravice glasovanja dekan, prodekani, tajnik in vodja Finančno-računovodskega sektorja.

Člane Upravnega odbora imenuje na predlog dekana Senat Fakultete za dobo dveh let. Člani so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

 

83. člen

Upravni odbor se konstituira na seji, ki jo skliče dekan.

Upravni odbor vodi predsednik, ki je izvoljen na konstitutivni seji izmed članov UO na predlog dekana.

V odsotnosti predsednika vodi Upravni odbor namestnik predsednika, ki je izvoljen na konstitutivni seji izmed članov UO na predlog dekana.

 

84. člen

Upravni odbor odloča na sejah, izjemoma pa lahko odloča na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje namestnik predsednika.

Seja Upravnega odbora je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora.

Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov na seji navzočih članov, oziroma če na dopisni seji glasuje več kot polovica članov.

 

85. člen

O sejah Upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

Zapisnikar na seji je tajnica vodstva.

Zapisnik se pošlje članom Upravnega odbora, dekanu, prodekanom, tajniku, vodji Finančno-računovodskega sektorja in predstojnikom kateder po elektronski pošti. Zapisnik Upravnega odbora z vsemi prilogami se arhivira v Tajništvu Fakultete.

 

7.5          Razširjeni upravni odbor

86. člen

Razširjeni upravni odbor Fakultete je posvetovalni organ dekana, ki spremlja in ocenjuje študijske programe Fakultete na dodiplomskem in podiplomskem študiju, znanstveno-raziskovalno delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev Fakultete ter druge aktivnosti Fakultete ter ugotavlja potrebe gospodarstva in jih usklajuje z možnostmi Fakultete.

Razširjeni upravni odbor svoje ocene, ugotovitve in predloge pošlje Senatu Fakultete.

 

87. člen

Razširjeni upravni odbor ima 17 članov, in sicer:

–6 članov ‑ predstavniki gospodarstva,

–5 članov ‑ člani Upravnega odbora FE,

–5 članov ‑ dekan, prodekani, tajnik,

–1 člana ‑ predstavnik študentov.

Predstavniki gospodarstva imajo namestnike.

 

88. člen

Kandidate za člane Razširjenega upravnega odbora iz vrst predstavnikov gospodarstva predlagajo in volijo člani Senata Fakultete; izvoljeni so kandidati, ki so prejeli večje število glasov. Mandatna doba teh članov je dve leti.

Člana Razširjenega upravnega odbora iz vrst študentov imenuje Študentski svet Fakultete za mandatno dobo enega leta.

 

89. člen

Razširjeni upravni odbor se konstituira na seji, ki jo skliče predsednik Upravnega odbora. Razširjeni upravni odbor vodi predsednik, ki je izmed članov - predstavnikov gospodarstva izvoljen na konstitutivni seji na predlog predsednika Upravnega odbora. Namestnik predsednika je predsednik Upravnega odbora Fakultete.

 

90. člen

Seje Razširjenega upravnega odbora sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje namestnik predsednika.

Upravni odbor odloča na sejah, izjemoma pa lahko odloča na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov.

Razširjeni upravni odbor sprejema sklepe z večino navzočih članov, oziroma če na dopisni seji glasuje več kot polovica članov.

 

91. člen

O sejah Razširjenega upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Zapisnikar na seji je tajnica vodstva. Zapisnik se pošlje članom Razširjenega upravnega odbora po elektronski pošti in se arhivira v Tajništvu Fakultete.

 

7.6          Študentski svet

92. člen

Študentski svet Fakultete je organ študentov Fakultete.

Študentski svet ima najmanj 9 članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje Fakultete.

Mandat članov študentskega sveta Fakultete traja eno leto. Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.

Način volitev članov Študentskega sveta Fakultete določi poseben pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet Univerze v Ljubljani.

Dekan Fakultete vsako leto v začetku študijskega lega, praviloma oktobra, razpiše volitve v Študentski svet Fakultete.

 

93. člen

Na prvi seji Študentskega sveta, ki jo skliče dekan Fakultete, izvolijo člani Študentskega sveta izmed sebe predsednika in podpredsednika ter njuna namestnika, ki zastopata in predstavljata študente Fakultete v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani.

 

94. člen

Študentski svet Fakultete deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik Študentskega sveta, izjemoma pa tudi na dopisnih sejah po elektronski pošti.

Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov. Študentski svet odloča z večino glasov navzočih članov, oziroma z več kot polovico glasov vseh članov, če se glasuje na dopisni seji.

 

95. člen

Študentski svet razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, poleg tega pa:

–oblikuje mnenja študentov Fakultete za Študentski svet Univerze v Ljubljani,

–voli člane delovnih teles Senata Fakultete in organov Fakultete iz vrst študentov, kot je določeno s temi Pravili,

–daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev,

–daje mnenje o kandidatih za dekana Fakultete,

–opravlja druge naloge po sklepu Senata ali dekana Fakultete.

Študentski svet v sodelovanju s skupnostjo študentov Fakultete sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov Fakultete.

 

96. člen

O sejah Študentskega sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik.

Zapisnik se objavi na oglasni deskispletni strani Študentskega sveta. Zapisniki študentskega sveta se arhivirajo v pisarni Študentskega sveta.

 

8.           IZOBRAŽEVALNO DELO FAKULTETE

97. člen

Študij na Fakulteti poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva, po študijskih programih, ki jih sprejme Senat Fakultete s soglasjem Senata Univerze v Ljubljani.

 

Soglasje Senata Univerze v Ljubljani je potrebno, kadar program za pridobitev izobrazbe ni zajet v nacionalnem programu visokega šolstva, ima pa potrdilo o njegovem uspešnem zaključku značaj javne listine.

 

98. člen

Študij se izvaja kot redni ali izredni, skladno s Statutom UL.

 

8.1          Študijski programi

8.1.1   Študijski programi za pridobitev izobrazbe

99. člen

Fakulteta izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo Univerze v Ljubljani. Ti študijski programi so navedeni v Prilogi št. 4 teh Pravil.

Po opravljenih študijskih obveznostih izda Univerza v Ljubljani študentu diplomo, ki je javna listina. Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila sta določena s pravilnikom.

Diploma vsebuje navedbo fakultete, študijski program, stopnjo izobraževanja in strokovni naslov, ki se podeljuje.

Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, pečat Univerze v Ljubljani ter podpisa rektorja Univerze v Ljubljani in dekana Fakultete.

Sestavni del diplomske listine je priloga k diplomi.

Priloga k diplomi se izda v slovenščini in v angleščini na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo.

 

8.1.2   Študijski programi za izpopolnjevanje

100. člen

Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina.

 

8.1.3   Ostale oblike izobraževanja

101. člen

Fakulteta poleg programov za pridobitev izobrazbe in izpopolnjevanje organizira tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja ipd., če to ne ovira izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe, skladno s Statutom UL.

O uspešno opravljenem izobraževanju iz prvega odstavka se lahko izda potrdilo, ki ga podpiše dekan.

 

8.2          Študijske obveznosti in trajanje študija

102. člen

Obseg študijskih obveznosti in njihovo trajanje sta urejena v posameznem študijskem programu.

 

8.3          Učni jezik

103. člen

Učni jezik na Fakulteti je slovenski, z izjemami, ki jih ureja Statut UL.

 

104. člen

Diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani se pišejo v slovenskem jeziku, z izjemami, ki jih ureja Statut UL.

 

8.4          Študijsko leto

105. člen

Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra, s tem da poteka organizirani pedagoški del (predavanja, vaje, seminarji) študija praviloma od 1. oktobra do najdlje 5. junija (skupaj 30 tednov).

 

106. člen

Če se na posamezen predmet študija vpiše pet ali manj kandidatov, se lahko študij izvaja v obliki individualnih konzultacij.

 

8.5          Študijski koledar

107. člen

Študijski koledar za naslednje študijsko leto sprejme Senat Univerze v Ljubljani najkasneje do konca maja tekočega leta.

S študijskim koledarjem Fakultete, ki ga sprejme Senat Fakultete, se določijo razpored organiziranega pedagoškega dela (predavanja, vaje, seminarji) in izpitna obdobja.

 

8.6          Vpis

8.6.1   Pogoji za vpis

108. člen

Vpisni pogoji so določeni v posameznih študijskih programih.

 

8.6.2   Upoštevanje pridobljene izobrazbe v tujini pri vpisu

109. člen

Pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča Senat Fakultete oziroma Univerze v Ljubljani, skladno s temi Pravili in Statutom UL.

 

8.6.3   Razpis za vpis na študijske programe

110. člen

Postopek razpisa za vpis na študijske programe ureja Statut UL.

 

8.7          Študijski red

111. člen

Oblike študijskega procesa so določene s študijskimi programomi in njihovimi enotami.

 

Oblike študijskega procesa, kjer se zahteva obvezna prisotnost študentov, so določene s študijskimi programi in njihovimi enotami.

 

8.7.1   Preverjanje znanja

112. člen

Oblike preverjanja znanja so določene s študijskimi programi in njihovimi enotami.

 

Preverjanje znanja določa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu.

 

8.7.2   Napredovanje v višji letnik in ponovni vpis

113. člen

Napredovanje v višji letnik, ponovni vpis, hitrejše napredovanje in nadaljevanje študija po prekinitvi so opredeljeni s študijskimi programi in Statutom UL.

 

8.7.3   Absolventski staž

114. člen

Absolventski staž je opredeljen v Statutu UL.

 

8.7.4   Diplomsko in magistrsko delo ter doktorska disertacija

115. člen

Diplomsko in magistrsko delo ter doktorsko disertacijo urejajo posamezni študijski programi in Statut UL.

 

8.7.5   Prehajanje med programi in med univerzami

116. člen

Prehajanje med študijskimi programi članic Univerze v Ljubljani in prehajanje med univerzami določa Statut Univerze v Ljubljani.

 

8.7.6   Vzporedni, interdisciplinarni študij in dvopredmetni študij

117. člen

Vzporedni in interdisciplinarni študij določa Statut Univerze v Ljubljani.

 

8.7.7   Individualni študij

118. člen

Individualni študij je oblika študija, pri kateri se organizirano pedagoško delo (predavanja, vaje, seminarji) nadomešča z individualnimi konzultacijami.

 

Individualni študij se izvaja, če se v razpisani program študija, izbirno smer, izbirno skupino ali izbirni predmet oz. modul ne vpiše več kot pet kandidatov in če ustanovitelj zagotovi za to potrebna sredstva.

 

8.7.8   Skupni študijski programi

119. člen

Način izvajanja skupnih študijskih programov določa Statut UL.

 

9.           RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO DELO

9.1          Raziskovalno in razvojno delo

120. člen

Raziskovalno in razvojno delo je temelj za kvalitetno izvajanje pedagoškega dela na Fakulteti in tvori z njim neločljivo celoto.

Poleg raziskovalnega in razvojnega dela, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, izvaja Univerza v Ljubljani prek svojih članic tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, ali raziskovalnih programov Evropske unije.

Fakulteta izvaja tudi drugo raziskovalno delo po naročilu tretjih oseb javnega in zasebnega prava.

 

121. člen

Raziskovalno in razvojno delo na Fakulteti poteka v skladu z izhodišči in strategijo, ki jih sprejmeta Senat Fakultete in Upravni Odbor.

 

122. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni svoje raziskovalno in razvojno delo opravljati v okviru Fakultete oziroma Univerze v Ljubljani.

Rektor lahko na predlog Senata Fakultete dovoli posameznemu učitelju, znanstvenemu delavcu in sodelavcu, da del raziskovalnega ali razvojnega dela izvaja zunaj Univerze v Ljubljani.

 

123. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci so dolžni pristojnim službam Fakultete oz. uprave Univerze v Ljubljani posredovati podatke o svojem raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.

 

9.2          Svetovalno delo

124. člen

Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje pedagoške in raziskovalne ter razvojne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.

Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj Univerze v Ljubljani.

 

125. člen

O prevzemu konkretne svetovalne naloge mora učitelj, znanstveni delavec in sodelavec pisno obvestiti dekana.

 

10.      VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN SODELAVCI

126. člen

Pedagoški proces na študijskih programih lahko vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv, skladno s Statutom UL.

 

10.1     Nazivi

127. člen

Nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev ureja Statut UL.

 

10.2     Izvolitev v naziv

128. člen

Pogoje in postopke za izvolitev v naziv določa Statut UL.

 

10.3     Gostujoči učitelji

129. člen

Vključitev gostujočih učiteljev v pedagoško, raziskovalno in razvojno delo Fakultete opredeljuje Statut UL.

 

10.4     Sobotno leto

130. člen

Pravico do koriščenja sobotnega leta, nadomestilo plače in postopek odobritve določa Statut UL.

 

10.5     Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu

131. člen

Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v pedagoškem delu so opredeljene v Statutu UL.

 

11.      ŠTUDENTJE

11.1     Status

132. člen

Študent po Statutu UL je oseba, ki je vpisana na Univerzo v Ljubljani.

Status študenta opredeljuje Statut UL.

Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico Univerze v Ljubljani. Vsebino in obliko študentske izkaznice ureja poseben pravilnik.

 

11.2     Pravice in dolžnosti

133. člen

Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UL.

 

11.3     Disciplinska odgovornost študentov

134. člen

Disciplinsko odgovornost študentov Univerze v Ljubljani ureja pravilnik, ki ga sprejme Senat Univerze v Ljubljani.

Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora Senat pridobiti mnenje Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.

 

134. a člen

Disciplinska komisija I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti ugotavlja odgovornost, kršitve dolžnosti oz. neizpolnjevanje obveznosti študentov in izreka ukrepe za storjene kršitve oz. opustitve dolžnih ravnanj.

Disciplinsko komisijo I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti sestavljajo po trije člani, od katerih ima vsak svojega namestnika. Predsednika prvostopenjske komisije in njegovega namestnika imenuje senat članice izmed pedagoških delavcev članice, dva člana in njuna namestnika pa imenuje študentski svet članice izmed študentov članice.

Disciplinska komisija I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti vedno odloča v tričlanskih senatih.

Delovanje Disciplinske komisije I. stopnje za vodenje postopkov zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov na Fakulteti podrobno ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani (z dne 30. 3. 1999).

 

12.      VARSTVO PRAVIC ŠTUDENTOV

135. člen

Varstvo pravic študentov ureja Statut UL.

 

13.      OCENJEVANJE KAKOVOSTI

136. člen

Univerza v Ljubljani skrbi za ohranjanje in rast ravni kakovosti ter redno izvaja samoocenjevanje (samoevalvacijo).

Merila za samoocenjevanje sprejme s soglasjem Senata UL rektor.

Samoevalvacijsko poročilo Univerze v Ljubljani pripravi Komisija Senata UL za kakovost na temelju samoevalvacijskih poročil, ki jih sprejmejo senati članic.

Samoevalvacijsko poročilo sprejme Senat Univerze v Ljubljani enkrat letno in ga predloži svetu za evalvacijo visokega šolstva.

 

14.      PRIZNANJA UNIVERZE, NAGRADE IN PRIZNANJA FAKULTETE

14.1     Priznanja univerze

137. člen

Priznanja Univerze v Ljubljani in z njimi povezane postopke ureja Statut UL.

 

14.2     Nagrade in priznanja Fakultete

138. člen

Fakulteta podeljuje:

1. Vidmarjevo nagrado za celovito in uspešno pedagoško delo
2. Vodovnikovo nagrado za odmevno doktorsko delo in za izjemne raziskovalne dosežke
3. Fakultetno Prešernovo nagrado študentom za izjemne dosežke pri raziskovalnem delu
4. Dekanovo pohvalo najboljšim študentom
5. Priznanje fakultete poslovnim partnerjem za celovito in uspešno sodelovanje 
6. Nagrado sodelavcem fakultete za pomemben prispevek k delovanju fakultete

Nagrade in priznanja fakultete opredeljuje Pravilnik o priznanjih in nagradah Fakultete za elektrotehniko.

Nagrade in priznanja podeljuje Fakulteta v Tednu Univerze v Ljubljani.

 

15.      EVIDENCE Z OSEBNIMI PODATKI

15.1     Evidence z osebnimi podatki zaposlenih

139. člen

Univerza v Ljubljani in Fakulteta vodita naslednje evidence z osebnimi podatki zaposlenih:

1.  evidenco o zaposlenih delavcih,

2.  evidenco o plačah.

V evidenco o zaposlenih delavcih se vpisujejo podatki za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Voditi se začne z dnem, ko delavec sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha. Delavec mora vsako spremembo podatkov, ki so bili vpisani v evidenco na podlagi njegove izjave ali osebnih listin, v 15 dneh po nastanku sprememb prijaviti delodajalcu, če ta ni bil o njej kako drugače neposredno obveščen.

Evidenca o plačah se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene delovno razmerje, neha pa z dnem, ko mu delovno razmerje preneha.

Evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo: ime in priimek delavca (za delavke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, stalno in začasno bivališče oziroma drugi kraj, s katerega delavec prihaja na delo, enotno matično številko občana, davčno številko delavca, kraj dela, poklic, izobrazbo, strokovno usposobljenost za opravljanje določenih del oziroma nalog, vlogo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca, sklep senata o imenovanju komisije za izvolitev v naziv, poročilo komisije, soglasje senata, sklep o izvolitvi, dobo izvolitve, habilitacijsko področje, delovno mesto, opis del in nalog ter odgovornosti, delovni čas delavca v urah na teden, ali je zaposlen za določen ali za nedoločen čas, ali je zaposlen s krajšim delovnim časom, ali je invalid ali upokojenec, ime drugega delodajalca, pri katerem je zaposlen, datum sklenitve delovnega razmerja, soglasje delodajalca, datum prenehanja delovnega razmerja, razlog prenehanja delovnega razmerja.

Evidenca iz 2. točke vsebuje še podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi, tedenski pedagoški obveznosti, opravljenih delovnih urah po mesecih, letnem dopustu in njegovi izrabi, odsotnosti zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti ali zadržanosti od dela, za katere se prejema nadomestilo plače, ure na delu, daljšem od polnega delovnega časa, podatke o delovni ter zavarovalni dobi, poprejšnje soglasje za dopolnilno delo, soglasje za sklenitev pogodbe o delu, podatke o določitvi plače oziroma honorarja, o bruto plači oziroma honorarju, o izplačani plači (osnovna plača, delovna uspešnost, drugo) oziroma honorarju, o izplačanih osebnih prejemkih po namenih (solidarnostna pomoč, odpravnina, jubilejna nagrada, regres za letni dopust), o izplačanih nadomestilih plače po namenih, uresničenih v breme drugih organizacij ali organov, datum zadnjega napredovanja, število napredovanj.

 

15.2     Evidence z osebnimi podatki študentov

140. člen

Fakulteta vodi naslednje evidence z osebnimi podatki študentov:

1.  evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,

2.  osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do končanja študija oziroma do izpisa,

3.  zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,

4.  evidenco izdanih dokumentov o končanem izobraževanju na posamezni stopnji.

Osebni podatki študentov iz naštetih evidenc se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti Fakultete, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.

Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

 

16.      PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

141. člen

Fakulteta mora v skladu z določbami Statuta UL sprejeti oz. uskladiti splošne akte ter konstituirati organe v treh mesecih po uveljavitvi Statuta UL.

 

142. člen

Dekan, prodekani, predstojniki kateder, predstojniki laboratorijev, člani Senata, člani komisij in člani Upravnega odbora, ki te funkcije opravljajo na dan uveljavitve teh Pravil, jih opravljajo do izteka svojega mandata.

 

143. člen

V prehodnem obdobju, do izteka izvajanja študijskih programov pred bolonjsko prenovo, je za iztekajoče se univerzitetne in visokošolske strokovne študijske programe pristojna Študijska komisija, ki prevzame pristojnosti Komisije za dodiplomski študij. Člani Komisije za dodiplomski študij ob uveljavitvi teh Pravil postanejo člani Študijske komisije in opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata, kot bi jim potekel kot članom Komisije za dodiplomski študij.

V prehodnem obdobju, do izteka izvajanja študijskih programov pred bolonjsko prenovo, je za iztekajoče se podiplomske študijske programe (magistrski in doktorski študij) pristojna Znanstveno-raziskovalna komisija, ki prevzame pristojnosti Komisije za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij. Člani Komisije za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij ob uveljavitvi teh Pravil postanejo člani Znanstveno-raziskovalne komisije in opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata, kot bi jim potekel kot članom Komisije za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij.

Člani Komisije za kadrovske zadeve ob uveljavitvi teh Pravil postanejo člani Kadrovske komisije in opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata, kot bi jim potekel kot članom Komisije za kadrovske zadeve.

 

144. člen

Pravila sprejme Senat Fakultete z večino glasov vseh navzočih članov Senata.

Za tolmačenje teh Pravil je pristojen Senat Fakultete.

 

145. člen

Ta Pravila začnejo veljati 6.11.2014.

 

Pravila se objavijo na spletnih straneh Fakultete.

                                                                                                                 

V Ljubljani, 6.11.2014                                                                                   

 

Prof. dr. Igor Papič

dekan

                                                                                                                 

 

 

Priloga št. 1 k Pravilom o organizaciji in delovanju Fakultete za elektrotehniko UL:

 

Organigram FE

 

Priloga št. 2 k Pravilom o organizaciji in delovanju Fakultete za elektrotehniko UL:

 

KATEDRE Z LABORATORIJI NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO UL

 

I. Katedra za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko

Laboratorij za fiziko                                                                            LF

Laboratorij za bioelektromagnetiko                                                    LBM

Laboratorij za biofiziko                                                                       LBF

Laboratorij za osnove elektrotehnike in elektromagnetiko                 LOEE

Laboratorij za uporabno matematiko in statistiko                               LUMS

 

 

II. Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave

Laboratorij za električna omrežja in naprave                                       LEON

Laboratorij za elektroenergetske sisteme                                            LEES

Laboratorij za energetske strategije                                                     LEST

Laboratorij za preskrbo z električno energijo                                       LPEE

Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo                                             LRF

 

 

III. Katedra za elektroniko

Laboratorij za aplikativno elektroniko                                                LAE

Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko                                   LPVO

Laboratorij za mikrosenzorske strukture in elektroniko                      LMSE

Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij                                       LNIV

Laboratorij za polprevodniško elektroniko                                         LPE

Laboratorij za računalniške metode v elektroniki                               LRME

 

 

IV. Katedra za merjenja in robotiko

Laboratorij za metrologijo in kakovost                                               LMK

Laboratorij za robotiko                                                                        LR

 

 

V. Katedra za mikroelektronske tehnologije

Laboratorij za mikroelektroniko                                                          LMFE

 

VI. Katedra za mehatroniko

Laboratorij za električne stroje                                                            LES

Laboratorij za elektromotorske pogone                                               LEP

Laboratorij za regulacijsko tehniko in močnostno elektroniko            LRTME

 

 

VII. Katedra za sisteme, avtomatiko in kibernetiko

Laboratorij za avtonomne mobilne sisteme                                         LAMS

Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje                               LMSV

Laboratorij za strojni vid                                                                     LSV

Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko                  LUKS

 

 

VIII. Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije

Laboratorij za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco LUCAMI 

Laboratorij za informacijske tehnologije                                                           LAIT

Laboratorij za sevanje in optiko                                                                       LSO

Laboratorij za telekomunikacije                                                                        LTFE

Laboratorij za multimedijo                                                                                 LMMFE

 

 

IX. Katedra za biomedicinsko tehniko

Laboratorij za biokibernetiko                                                              LBK

Laboratorij za slikovne tehnologije                                                     LST

 

 

Priloga št. 3 k Pravilom o organizaciji in delovanju Fakultete za elektrotehniko UL:

 

CENTRI, RAZISKOVALNE SKUPINE IN RAZISKOVALNI PROGRAMI
NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO UL

 

 

Centri

Center za razpršene vire energije    CRVE

 

Raziskovalne skupine

Skupina za nelinearno dinamiko in sinergetiko

Skupina za nano in biotehnološke aplikacije (od 10.6.2010)

 

Raziskovalni programi pri ARRS

Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah

Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju

Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

Elektroenergetski sistem

Elektroporacija v biologiji, biotehnologiji in medicini

Fotovoltaika in elektronika

Funkcije in tehnologije kompleksnih sistemov

Metrologija in biometrični sistemi

Metrologija in kakovost

Mikrostrukture in nanostrukture

Modeliranje, simulacija in vodenje procesov

Pretvorniki električne energije in regulirani pogoni

Reaktorska fizika

Sistemi na čipu z integriranimi mikromehanskimi, z optičnimi, z magnetnimi in z elektrokemijskimi senzorji

Vzporedni in porazdeljeni sistemi

 

Priloga št. 4 k Pravilom o organizaciji in delovanju Fakultete za elektrotehniko UL:

 

ŠTUDIJSKI PROGRAMI NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO UL

 

Študijski programi Fakultete za elektrotehniko:

 

• Univerzitetni študijski program 1. stopnje Elektrotehnika
• Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Aplikativna elektrotehnika
• Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Multimedijske komunikacije (program poteka v Novi Gorici)

 

• Magistrski študijski program 2. stopnje Elektrotehnika

 

• Doktorski študijski program 3. stopnje Elektrotehnika

 

 

 

Interdisciplinarni študijski programi, ki se izvajajo na Fakulteti za elektrotehniko:

 

 

• Univerzitetni študijski program 1. stopnje Multimedija

(študij poteka v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL)

 

• Interdisciplinarni magistrski študijski program 2. stopnje Uporabna statistika

(študij poteka v sodelovanju s članicami UL: Biotehniško fakulteto, Ekonomsko fakulteto, Medicinsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede)

 

• Interdisciplinarni doktorski študijski program 3. stopnje Bioznanost, znanstveno področje Nanoznanost

(študij poteka v sodelovanju s članicami UL: Biotehniška fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za strojništvo)

 

• Interdisciplinarni doktorski študijski program 3. stopnje Statistika, modul Tehnična statistika,

(študij poteka v sodelovanju s članicami UL: Biotehniška fakulteta, Filozofska fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za matematiko in fiziko, Medicinska fakulteta, Fakulteta za družbene vede)